KOLUMNA ANDREJ VASTL: Tveganja za Jordanijo – Vojna na zahodnem bregu, geopolitični izzivi in vpliv na Evropo

Andrej Vastl, osebni arhiv

Nedavni dogodki na Zahodnem bregu odpirajo resna tveganja za Jordanijo, ki je že v preteklosti doživela napetosti zaradi palestinske problematike. Morebitna izraelska vojaška operacija na tem območju bi lahko imela daljnosežne posledice za stabilnost Jordanije.

Območje je že bilo žarišče konfliktov, ko so gverilci Palestinske osvobodilne organizacije poiskali zatočišče v Jordaniji po izgubi nadzora nad Zahodnim bregom leta 1967. Tokratna situacija odpira vprašanja glede notranjega pritiska na Jordanijo, da ukrepa oziroma prične ukrepati, da se ublažijo palestinska razmerja.

Jordanija, majhna in šibka država, se sooča z izzivom morebitnega pritoka beguncev iz Zahodnega brega. Spomnimo, da je več kot polovica prebivalstva v Jordaniji izvira iz palestinskega porekla, kar predstavlja potencialno nestabilnost v primeru eskalacije konflikta.

Izkušnja “črnega septembra” leta 1970, ko je Jordanija premagala Palestinsko osvobodilno organizacijo, je globoko zakoreninjena v politični psihi države. Strahovi pred destabilizacijo, povezani z izraelsko-palestinskim konfliktom, kar dodatno vzpodbuja rast judovskih naselbin, prav tako pa je situacija privedla do kritik s strani kralja Abdulaha II.

Zaskrbljenost Jordanije zaradi naraščajoče moči Irana, še posebej glede na šiitski vpliv v sosednjih Iraku in Siriji, dodatno zapleta že tako kompleksno geopolitično dinamiko. Vprašanje je, kako se bo Jordanija odzvala na morebitne posledice izraelsko-palestinskega konflikta na Zahodnem bregu, ki bi lahko vplivale na celotno regijo.

Čeprav se zdi, da je konflikt oddaljen od Evrope, bi imel lahko pomemben vpliv na varnost in geopolitično stabilnost.

Migracijski Pritiski – Nestabilnost na Zahodnem bregu, ki sledi izraelski vojaški operaciji, bo verjetno spodbudila množične migracije prebivalstva iz prizadetih območij. Jordanija, kot potencialno zatočišče, bo tako postala izhodišče za migracijske tokove proti Evropi.

Izkušnje iz preteklih in sedanjih migrantskih valov kažejo, da se migranti usmerili v Evropo preko različnih poti, kar bo predstavljalo dodatne izziv za varnost in stabilnost v držav članic in celotne Evropske unije.

Teroristične Grožnje – V migrantskih tokovih se tako lažje in skoraj verjetno razvijejo teroristična in/ali radikalna gibanja in ker bi dodatno prineslo za Evropo izziv zoperstavljanja tveganjem terorističnim grožnjam v Evropi. Evropska unija se bo tako nujno morala pripraviti na morebitno povečanje varnostnih izzivov, povezanih z identifikacijo in preprečevanjem terorističnih dejavnosti v kontekstu nestabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Energetska varnost Evrope je tesno povezana z Bližnjim vzhodom, ki predstavlja pomemben vir, kot sta nafta in plin. Nestabilnost v tej regiji prinaša resne izzive, saj Evropa uvaža znaten delež nafte in plina iz Bližnjega vzhoda, zato bi še dodatna morebitna nestabilnost motila redno dobavo, ali jo za določen čas tudi ukinila, kar bi negativno vplivalo na evropsko gospodarstvo ali ga celo ohromilo za določeno obdobje. Poleg tega lahko opozorimo, da bi nestabilnost povzročila cenovno nesigurnost na svetovnih energetskih trgih, kar bi negativno vplivalo na ekonomske kazalnike v Evropi, ki v zadnjem času niso na zavidljivih številkah.

Morebitna popolna prekinitev dobave energentov iz Bližnjega vzhoda bi poudarila potrebo po diverzifikaciji virov energije v Evropi, kar postaja ključno za zmanjšanje odvisnosti, namreč omejena dobava energentov bi privedla do dodatnih gospodarskih težav v Evropi, zlasti v industriji in prometu, ki temeljita na energiji, s potencialnim vplivom na zaposlovanje in rast gospodarstva.

Dolgoročne Posledice – če se bo konflikt na Zahodnem bregu dodatno še zaostroval, bi to imelo dolgoročne posledice za geopolitično ravnotežje v regiji, kar bo neposredno vplivalo na interese Evrope.

Evropska unija bo morala razmisliti o dolgoročnih strategijah za spodbujanje stabilnosti in miru na Bližnjem vzhodu, kar bi zmanjšalo potencialne vplive na varnost Evrope, prav tako pa bo morala Evropska Unija sprejeti dodatne ukrepe k spodbujanju držav k energetski Samoo skrbnosti in avtonomnosti, saj je energetika ena od temeljnih načel nacionalne varnosti.

Spletno uredništvo
Kolumno piše Andrej Vastl