Žrtev telefonskega nadlegovanja je razkrila svojo izkušnjo, ko jo je neznanec klical ob neprimernih urah in jo zmerjal. Kljub prijavi policiji in operaterju ni prejela ustrezne pomoči. Nadlegovanje se je kmalu zaključilo samo od sebe, toda vprašanje ostaja – kako lahko operaterji in policija pomagajo žrtvam in zakaj se zdi, da so nadlegovalci zaščiteni z anonimnostjo?
Po mnenju policije nadlegovanje po telefonu samo po sebi ni kaznivo dejanje, razen če so vključene grožnje. Kadar gre za prekomerno število klicev, lahko uporabnik vloži pritožbo pri svojem operaterju. Operater nato nadlegovalca opozori in lahko celo blokira njegove klice, če se nadlegovanje nadaljuje. Kljub temu pa se zdi, da je zaradi varstva podatkov identiteta nadlegovalcev pogosto skrita in težko dostopna.
Kadar nadlegovanje vključuje grožnje, lahko policija ukrepa, vendar je to odvisno od prijave žrtve. Policija svetuje, da žrtev zbere dokaze, kot so zaslonski posnetki, in prijavi incident na policijski postaji. Toda tudi v takih primerih policija pogosto ne razkrije identitete nadlegovalca zaradi varstva podatkov.
Žrtev lahko vloži zasebno tožbo v primeru kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Operaterji, kot je Telemach, lahko beležijo izvor klicev in obvestijo naročnika o identifikacijski oznaki kličočega. Operaterji lahko tudi začasno omejijo ali prekinejo storitve nadlegovalcu, vendar so ti ukrepi odvisni od pisne zahteve žrtve.
Operaterji niso dolžni sprejeti ukrepov brez predhodnega obvestila naročniku. Telekom in A1 svetujeta, da žrtve blokirajo klicatelja, vendar opozarjajo, da se načini nadlegovanja spreminjajo. Blokada lahko vsebuje do 15 številk, klicatelj pa je opozorjen na neprimernost klicev.
Po podatkih operaterja A1 se število prijav nadlegovanja v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Nadlegovanje se pojavlja v različnih oblikah in stopnjah intenzivnosti, prizadene pa lahko uporabnike vseh starosti. Vsaka prijava se obravnava individualno, da se zagotovi sorazmernost ukrepov.
Telefonsko nadlegovanje ostaja izziv za žrtve, ki so pogosto prepuščene same sebi. Kljub obstoječim zakonom in regulativam se zdi, da nadlegovalci izkoriščajo anonimnost, medtem ko operaterji in policija nimajo učinkovite rešitve za zaščito žrtev.
Spletno uredništvo
