Vse najboljše, Slovenija

Slika: Wikipedija

Malo je zgodovinskih trenutkov, ki so Slovence tako zelo povezali, kot je bil trenutek 26. 12. 1990, ko smo izvedeli rezultate plebiscita in se začeli zavedati, da stopamo na novo pot. Na samostojno, neodvisno pot. Na slovensko pot. Kot je dejal dr. Jože Pučnik: “Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.”

Vprašanje na glasovnicah, ki smo jih prevzeli 23. 12. 1990, je bilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«

Republiška volilna komisija je ob izidu glasovanja ugotovila, da se je glasovanja udeležilo 1.361.738 volilnih upravičencev oz. 93,2 %. Za samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 ali 88,5 % vseh volilnih upravičencev, proti jih je bilo 57.800 oz. 4%, 12.412 ali 0,9 % glasovnic pa je bilo neveljavnih. 99.354 volilnih upravičencev se plebiscita ni udeležilo. Okoli 170.000 državljank in državljanov osamosvojitve Slovenije ni podprlo. Tistim, ki osamosvojitve niso podprli, Slovenija ni nikoli zares bila intimna opcija.

Prvi večji korak k samostojnosti se je zgodil novembra 1990 v Poljčah. Na posvetu so tedanji delegati vladne koalicije DEMOS in nekateri strokovni sodelavci sprejeli zgodovinsko odločitev – odločitev, da se bo zgodil referendum. Gonilo odločitve, ki je nas uvrstila med zgodovinske narode, je bil dr. Jože Pučnik. Sestanku v Poljčah je v začetku decembra 1990 sledilo sprejetje Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ta je med drugim narekoval, da se bo plebiscit zgodil 23. decembra in, da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitarne odločitve sprejeti ustavne in druge akte ter ukrepe, potrebne za osamosvojitev. Na podlagi tega je bila 25. junija 1991 sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracija o neodvisnosti, s čimer so bili postavljeni formalni temeljni slovenske samostojnosti.

Enotnost, ki smo jo pokazali pred 30 leti na plebiscitu, dokazuje, da smo narod, ki spoštuje svojo kulturo, tradicijo, jezik in običaje. Predvsem pa smo dokazali, da smo narod, ki si želi samostojne in neodvisne države, za blaginjo katere prevzema odgovornost. Domoljubje, kot smo ga izkazali tedaj, se v današnji težkih časih korona krize prepogosto pozablja. Danes je dan, da ponovno izobesimo slovensko zastavo in smo ponosni na to, da imamo svojo državo.

Vsem Slovenkam in Slovencem čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti!