V nedeljo, 6. oktobra, bodo potekale volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pogovarjali smo se z kandidatom v volilni enoti Bohinj Karolino Bremec Odar, mati šestih otrok in predsednico Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas pri Bohinju, ki kandidira na listi Društva forum za kmetijstvo in podeželje SDS.
V nadaljevanju objavljamo intervju z Karolino Bremec Odar.
Najprej bi vas prosila, da našim bralcem na kratko predstavite kdo je Karolina Bremec Odar?
Sem Karolina Bremec Odar, v prvi vrsti sem mati šestih otrok. Moje življenjsko poslanstvo pa se je že oblikovalo v mladosti saj sem se že takrat zavedala da brez hrane ni življenja. Zato sem se odločila za študij agronomije in hortikulture in postala diplomirana inženirka te stroke. Sama izobrazba mi veliko pripomore k razumevanju in vodenju kmetijstva. Doma na kmetiji že 11. leto pridelujemo česen, ki je pridobil tudi certifikat Bohinjsko.
Sem predsednica Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju z.o.o, kjer se zavzemam za povezovanje kmetij. Moj moto delovanja je, da bi se kmetje povezali in sodelovali med seboj. Poleg vodenja zadruge imam še druge funkcije:
* odgovorna oseba za vodo pri Vodovodni zadrugi Studor v Bohinju z.o.o.
* blagajnik pri agrarni skupnosti Nomenj, Log, Lepence, Bitnje
* v župniji Srednja vas v Bohinju pa pomagam pri učenju veroučnega navka
Zakaj ste se odločili za kmetijstvo?
Za kmetijstvo se človek rodi iz ljubezni do narave in zemlje. Kmetijstvo mi omogoča, da pripomorem, k svojemu preživetju in ohranjanju narave. Zame je pomembna kakovostna samooskrba za sebe in tudi za druge, ki za pridelavo nimajo časa ali pogojev.
Kako ste zadovoljni z trenutno kmetijsko politiko v Sloveniji?
S trenutno kmetijsko politiko nisem zadovoljna. Želela bi si, da bi imeli manj opravka s papirji. Ažurnost je velik problem, ki zaradi svoje počasnosti preprečuje doseganja ciljev in že v kali zatre željo po izvedbi zaradi papirologije in dolgih čakalnih dob.
Kmet, ki je lastnik svoje lastnine, mora vlagati vloge za adaptacijo in vzdrževanje svoje lastnine. Naši zavedni predniki niso spraševali ampak so samo popravili, da se je lastnina tudi ohranila za nas. Kmet je zaposlena oseba, ki ne opravlja delo samo 8 ur na dan ampak je njegov delovnik čez cel dan, ne glede na to ali je lepo vreme ali dež. Država nas premalo ceni, saj smo prvi v verigi, ki nasitimo lačna usta. To bi moralo biti upoštevano tudi v sami dolžini delovne dobe.
Tudi davki so sporni, ker vsi kmetje nimajo enake kakovosti zemlje. Poleg tega pa so poplavna območja, kjer ni možna pridelava zgodnjega nasada in so enako obravnavana kot pri ostalih ter posledično imajo ti kmetje manjši pridelek. Davki naj bi se odmerili po dejanski pridelavi ne pa posplošeno.
Kmetijska politika ni naravnana, da bi subvencionirala izpad pridelka ob neuspešni letini. Določiti bi bilo potrebno mejo za samooskrbo družine, kaj spada v prehranjevalno verigo ter od kot naprej se davek lahko zaračunava.
Ali imate občutek da trenutna sestava vodstva KGZS varuje in zastopa interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva?
Do neke mere se strinjam z dejstvom, da trenutna sestava vodstva KGZS varuje in zastopa naše interese, vendar bi bilo bolj učinkovito, da bi sodelovali med seboj in zagotovili vsem enotne pogoje. Menim, da bi moral biti poleg zakona o zaščiti živali sprejet tudi zakon o zaščiti kmeta pri škodi, ki jo povzroči žival. S tem bi bila realizacija bolj uspešnejša.
Na koncu pa povejte, kaj bi vi spremenili in naredili drugače in zakaj naj volivci svoj glas namenijo vam?
Sama se bom prizadevala, da bi se družinskim kmetijam pokrivali stroški prispevkov in zavarovanj za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na gorskih in hribovitih območjih. Učinkovito upravljanje z divjadjo in zvermi za preprečevanje škod na kmetijskih površinah in v gozdovih ter povračilo stroškov le teh.
Prizadevam si, da bi Gorenjsko izključiti iz območja prostega bivanja zveri. Podpiram zagotavljanje pogojev za nemoteno delovanje agrarnih skupnosti in omogočiti lastnikom parcel v območju TNP enako kmetovanje kot so ga deležni drugod izven območja TNP.
Zavedam se, da ti cilji niso rešljivi v enem letu vendar naj bi bili vodilo za kratkoročni, srednje ročni in dolgoročni plan delovanja KGZS.
Spletno uredništvo
