Vlada RS je včerajšnji delovni obisk na Gorenjskem zaključila na javni tribuni o razvoju Gorenjske. Javna tribuna je potekala v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Prisotni so bili nekateri gorenjski poslanci, župani, gospodarstveniki ter predstavniki šolstva in kmetijskega gospodarstva. Predstavniki vlade so odgovarjali na njihova vprašanja, predstavljeni pa so bili tudi statistični kazalci Gorenjske.
Predsednik Sveta gorenjske regije Rakovec – ob dobrih rezultatih črpanja evropskih sredstev, bodo njihovi projekti v novi finančni perspektivi sofinancirani največ do 30 odstotkov vrednosti projekta. Župani so naslovili na vlado pobudo, da se razlika do 85 odstotnega financiranja dofinancira iz državnega proračuna. Podobno problematiko je izpostavil tudi predstavnik RRA in predstavnik KGZ Kranj.
Minister Černač je v odzivu poudaril, da stopnje sofinanciranja določajo evropske uredbe. Povedal je, da so bile možnosti za prehajanje občin v manj razvite kohezijske regije, a to bi bilo treba storiti do leta 2018. Izpostavil je primer občine Litije, ki je l. 2012 zato prestopila iz osrednje v zasavsko statistično regijo. Opozoril pa je tudi, da se bodo razvojne razlike v državi povečevale, če sredstev, ki jih ima vlada na voljo, ne bo namenjala manj razvitim občinam.
Rakovec je omenil tudi željo po gorenjski univerzi, ki bi bila po njihovem mnenj zelo pomembna za razvoj regije. Napovedal je, da bodo sprožili postopke, pri čemer pa pričakujejo tudi podporo vlade. Predsednik vlade je na koncu povedal, da je ta vlada vsekakor naklonjena več univerzitetnim centrom in je regijo spodbudil, da deluje v tej smeri. Opozoril je tudi na problematiko priseljevanja iz tujine, sedaj je v šolah vse več otrok, ki ne govorijo slovenske. Vladi je predlagal, da otroci, ki ne znajo slovensko, ne bi smeli v šolo. Minister Cigler Kralj je dejal, da se s težavo slabe integracije tujcev na ministrstvu zelo ukvarjajo in poskušajo reševati. Odzval se je tudi predstavnik ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport in povedal, da se problematike otrok priseljencev zavedajo, k zadevi pa bodo takoj pristopili sistematično in celovito. Temu je pritrdil tudi predsednik vlade in napovedal uvedbo predhodnih tečajev.
Župan Škofja Loka je dal pobudo v zvezi s 4. razvojno osjo, ki bi se morala namesto na Jeprci končati z navezavo na avtocestno omrežje. Minister Vrtovec je povedal, da je sprememba poteka trase 4. razvojne osi že pripravljen in ga bo vlada kmalu obravnavala. Napovedal je tudi začetek gradnje obveznice Vodice. Minister Vizjak pa je potrdil, da bo njihovo ministrstvo speljalo ustrezne postopke.
Župan občine Gorje Peter Torkar se je dotaknil pitne vode. Njihov sistem ima v turistično obremenjenih mesecih kar 60 tisoč uporabnikov, a že od leta 2014 ukvarjajo s širitvijo vodovarstvenih pasov. Prosil je, da se občino uvrsti na prednostno listo, pri tem pa želijo tudi spremljajoče ukrepe, ki bodo ohranjali prebivalce na območju občine. Minister Vizjak je v odzivu povedal, da je uredba tik pred začetkom javne razprave.
Župan občine Cerklje na Gorenjskem je izpostavil izgradnja kanalizacije s Krvavca; uredba o vodovarstvenem območju še ni sprejeta; Dom Tabor – RS jih sili k prodaji; vloga za koncesijo oddelka za dementne osebe; opozoril je tudi na plače podpornega osebja v zdravstvenih domovih in DSO. Na njegove besede se je odzval minister Poklukar, ki je povedal, da se je v okviru pogajanj o kolektivni pogodbi za JS izboljšal tudi položaj zaposlenih, ki sodijo v t. i. J skupino. Pritrdil mu je tudi minister Cigler Kralj in povedal, da se pogajanja za to skupino nadaljujejo po 15. januarju. Opozoril je tudi na problematiko županskih plač in plač direktorjev občinskih uprav. Minister Koritnik je ob tem povedal, da vlada na višino županskih plač ne more sama vplivati, ampak je to odvisno od volje zakonodajalca. Do konca leta pa naj bi omogočili, da bodo župani lahko sami v nekem razponu vplivali na višino plač direktorjev občinskih uprav.
Podpredsednik Elana Jan Korošec je izpostavil odpiranje predelovalne industrije in turizma v svet. Poudaril je, da se predelovalna dejavnost vrača v Evropo, kar vidi kot izjemno priložnost za Slovenijo. Podjetja se soočajo z velikim kadrovskim primanjkljajem in v tem kontekstu je omenil možnost državne podpore avtomatizaciji proizvodov v predelovalni industriji, saj bi to prispevalo k višji dodani vrednosti na zaposlenega.
Predstavnik gospodarstvenikov se je zahvalil za izboljšanje gospodarskega vzdušja v Sloveniji, pa tudi za zvišanje olajšave, ki bo znižala razliko med bruto in neto plačo. Zanimalo pa ga je, kako bo z minimalno plačo v naslednjem letu. Minister Cigler Kralj je povedal, da je pri njeni uskladitvi treba upoštevati več dejavnikov, meni pa, da je tokrat moč ugoditi tako pričakovanjem delodajalcev kot sindikatov, po eni strani zaradi inflacije, po drugi zaradi davčne razbremenitve dohodkov.
Aleš Rozman, Bolnišnica Golnik, je opozoril na dve zadevi: zastarelo infrastrukturo v bolnišnicah, pozval pa je k začetku investicije regionalne gorenjske bolnišnice. Pozval je tudi k reformi zdravstvenega sistema za bolj učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev. Rozmanu je pritrdil minister Poklukar, ko je dejal, da potrebujemo sistemske zakone, ki bodo pripomogli k boljšemu strateškemu upravljanju zdravstva. Že sprejet zakon o investicijah v zdravstvu pa je po njegovih besedah podlaga tudi za izgradnjo regionalne bolnišnice. Kot je povedal pa je vlada nedavno omogočila lažje zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev pri nas.
Predstavnik podjetja Magneti je vprašal, kako bo vlada ukrepala v energetski krizi in splošnemu dvigu cen v logistiki. Minister Vrtovec je povedal, da pripravljajo ukrepe v okviru tega, kar je dovoljeno po pravilih EU. Poudaril je tudi, da bo treba čim prej zmanjšati slovensko energetsko odvisnost od ene države.
Rok Roblek, občina Preddvor, je opozoril na kraje na izkopaninah v občini, pa tudi na težave z vodovarstvenim območji, ki so bila določena z odloki pred desetletji, a jih sedaj ne morejo spremeniti. Opozoril je tudi na problematiko urbanizacije, zaradi česar so kmetije postale tako rekoč moteč dejavnik v podeželskih krajih, in sanacijo jezera Črnava.
Blaž Račič, občina Jesenice, je opozoril na energetsko krizo in ga je zanimalo, kdaj bo vlada na tem področju ukrepala. Minister Vrtovec je potrdil, da bo vlada pomagala z energetskim bonom najranljivejšim skupinam. Bil pa je precej kritičen do občine Jesenice in Maribor, ki v Sloveniji izstopata po cenah ogrevanja.
Predstavnik KGZ Kranj je opozoril na težave gorenjskega kmetijstva, vezane na črpanje na evropskih sredstev. Dal je pobudo, da se v naslednji finančni perspektivi zagotovijo investicijska sredstva posebej regije kot je Gorenjska.
Minister Podgoršek je povedal, da je bilo vprašanje sobivanja kmetov in nekmetov na podeželju bilo izpostavljeno tudi v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU. Poudaril je, da je ključno prostorsko načrtovanje, da se kmetij ne sme izriniti nekam na obrobje, a tudi, da je ključen dialog. Omenil je tudi mehanizem za podporo kmetijskim šolam pri nakupu kmetijske mehanizacije.
Minister Počivalšek je čestital gospodarstvenikom, da so – ob vladnih PKP – preživeli zaprtje in uspešno poslujejo dalje. Spomnil je na ugodne gospodarske rezultate. Izpostavil je predvsem dve veliki težavi Gorenjske (podobno kot drugje v Sloveniji): pomanjkanje delovne sile in možnosti za širjenje podjetniških iniciativ. Pozval je župane, da pri tem pomagajo podjetnikom na svojih območjih. V odzivu se je dotaknil tudi turizma in opozoril, da a se bo tudi ta panoga po epidemiji precej spremenila. Poudaril je nekatere prednosti Slovenije na tem področju, izpostavil pa obnovo planinskih koč in planinskih poti.
