Svetovna premiera fotografa Luigija Spine (najprepoznavnejši italijanski fotograf) serije Kabinet čudes na fasadi Prešernovega gledališča v Kranju in razstavo Zlata ura v gledališču, odprtje razstave bo danes ob 19.30 uri.
Svetloba, sence, osvetlitev. To so osnovna načela, ki jih skrbno in ljubeznivo spremlja vsak fotograf. Medtem ko je svetloba ključni element, ki si ga vsi želijo ujeti in zadržati ter ga preobraziti in preliti na fotografijo, obstajajo fotografi, ki bolj uživajo v družbi temne strani fotografije, tiste, ki na sončnem nebu riše senco.
Luigi Spina velja za enega najbolj poznanih evropskih fotografov. Spina je umetnik, ki v svojih delih kot glavni vir svetlobe uporabi senco. Naj se to sliši še tako ironično.
Spina je rojen na sončnem jugu Italije v regiji Santa Maria Capua Vetere blizu Neaplja. Tam se združujeta čudovita narava in starodavna umetnost, njega pa vleče v skrite kotičke, nenavadne kraje in skrivnostne sobe, ki porajajo nešteto vprašanj in zelo malo odgovorov. Od gigantske fotografske študije antičnih kipov iz serije Farnese, ki je predstavljena v njegovi zbirateljski knjigi Mythical Diary, do zapletene študije o preciznosti in naključnosti, predstavljene v seriji Buchner Boxes, Spini uspe korak za korakom in brez hitenja ujeti tiho in premikajočo se sliko časa samega.To je igra senc, igra žalosti in osamljenosti, morda celo igra trmoglavosti.
Pri njegovem delu želja po iskanju znanega in bistvenega ni nikoli izražena. Namesto tega se Spina zadovolji z iskanjem normalnega, brezimenskega, nominalnega. Z umom arheologa in očesom inženirja v objektiv ujame tisto, kar so drugi pozabili ali se odločili ignorirati.
Zadnji del vratu, mišica v nogi, ki se obrača, roka, ki popravlja neurejene lase, stopalo, pripravljeno na tek. Če Caravaggijevo delo Martyrdom of Saint Mathew predstavlja stoletja pred pojavom fotografije prelom v slikanju svetlobe, potem je Spina verjetno odkril točen trenutek presenečenja in dvoma, predaje in spokojnosti.
