November je mesec boja proti odvisnosti, tako da je ta mesec namenjen ozaveščanju o problematiki zasvojenosti in raziskovanju različnih oblik pomoči. Zapis o tej problematiki je tudi v času okrog sv. Martina kar na mestu, saj Slovenci veljamo za “moker” narod. Zasvojenost v različnih oblikah spremlja človeštvo od kar pomnimo in se skozi leta le preoblikuje in prilagaja na trenutne razmere. Težko bi rekli, ali je zasvojenosti vedno več, ali pa le toliko več vemo o tem pojavu in ga tudi hitreje prepoznamo. Dejstvo pa je, da v sodobnem času nastajajo nove oblike zasvojenosti, ki so povezane s hitrim tempom življenja, z razvojem tehnologije in hitro spreminjajočo se družbo. Pomembno je, da se tudi programi in druge oblike pomoči sproti razvijajo in prilagajajo na dejanske potrebe oseb, ki razvijejo težave z zasvojenostjo.
Po komuni vstop v reintegracijo
Pred časom smo predstavili komuno Žarek iz Bohinja, logično nadaljevanje zdravljenja v komuni pa predstavlja reintegracija. Eden od najuspešnejših programov reintegracije v Sloveniji je svoje korenine pognal na Gorenjskem, v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču. Program deluje v okviru Centra za socialno delo Gorenjska – Reintegracijski center, katerega uspešno vodi Suzana Gladović. Program je namenjen rehabilitaciji oseb, ki imajo težave z različnimi zasvojenostmi in ki želijo zaživeti trezno, odgovorno in izpolnjeno življenje. Vstop in izstop iz programa sta prostovoljna, pogoj za vstop pa je vzpostavljena abstinenca in iskrena motivacija za odpravljanje odvisniških navad, vzorcev in prepričanj. Program zajema bivalno in izven bivalno obliko obravnave in predstavlja pomemben del mreže pomoči na področju zasvojenosti v Sloveniji. V lanskem letu so prejeli tudi uradno potrditev svojega dobrega dela z nagrado Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Glavni cilj programa je uspešna reintegracija uporabnikov v družbo, kar vključuje vzdrževanje abstinence, iskanje primerne zaposlitve oziroma nadaljevanje šolanja, uspešno delovanje v odnosih z bližnjimi, skratka zadovoljno in odgovorno življenje. Nedvomno pa za vsakega od njih čas preživet v programu predstavlja velik uspeh, saj je to v večini primerov prvo daljše obdobje treznosti in najbližji približek realnemu življenju brez omame po 20-ih ali 30-ih letih soočanja z zahtevnimi in predvsem neprijetnimi izkušnjami.
Hišo jim je podaril dobrotnik Vincenc Draksler
Zanimivo je, da je pred leti v hiši, kjer se program izvaja, obratovala poznana gostilna “Pr Primožk”. Njen lastnik, dobrotnik Vincenc Draksler, se je odločil, da jo podari Mestni občini Kranj za dober namen. Fundacija Vincenca Drakslerja je skupaj z Mestno občino Kranj poskrbela za obnovo hiše in leta 2010 omogočila vselitev. Leta 2012 je Fundacija postala tudi socialno podjetje. Sodelovanje s socialnim podjetjem, ki se ukvarja z zbiranjem še uporabnih predmetov na zbirnih centrih ter s prenovo pohištva, predstavlja dodatno vrednost programa. V delavnicah uporabniki programa opravljajo delovno rehabilitacijo, kar pomeni, da vsakodnevno pridobivajo konkretne delovne izkušnje, nova znanja, veščine in delovno kondicijo. Skrbijo tudi za zelenjavni vrt, na katerega so še posebej ponosni.
