Slovenija se je znašla na predzadnjem mestu med državami članicami Evropske unije glede črpanja sredstev iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji, je pokazala nedavna ocena Evropskega računskega sodišča. Kljub temu slovenska vlada zagotavlja, da so sprejeti ukrepi za pospešitev črpanja že v teku.
Evropsko računsko sodišče je objavilo poročilo, v katerem Slovenijo postavlja na predzadnje mesto po črpanju sredstev iz evropskega načrta za okrevanje. Poleg tega se Slovenija nahaja na dnu tudi pri črpanju kohezijskih sredstev. Vlada namerava naslednji zahtevek za izplačilo denarja poslati v Bruselj do poletja.
Ukrepi vlade in Evropske komisije
Na slovenskem ministrstvu pristojni zagotavljajo, da so v teku številni ukrepi za pospešitev črpanja. Pred prazniki so v Bruselj poslali predlog sprememb načrta za okrevanje. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, pravi:
“Slovenija je nekoliko počasna, vendar to ne pomeni, da ne bo počrpala denarja. Ima več kot sedem let časa za porabo, kar nas ne skrbi.”
Prilagoditve projektov
Vlada je pred prazniki predlagala spremembe načrta za okrevanje, pri čemer so umaknili investicije, ki ne bodo izvedene pravočasno, in jih nadomestili z drugimi. Andrej Rajh, državni sekretar za infrastrukturo, navaja:
“Projekt primorske železnice bo končan mesec dni pred rokom. Gre za devet kilometrov proge v znesku 25 milijonov evrov, sredstva pa bodo prenesli iz povratnih v nepovratna v okviru programa za okrevanje.”
Izjave in skrbi
Opozicijski poslanec Rado Gladek opozarja na potrebo po hitrejšem ukrepanju:
“V kratkem času morate narediti petkrat več, kot ste doslej. To je utemeljen razlog za skrb.”
Državna sekretarka za proračun Saša Jazbec poudarja, da se prilagoditve izvajajo tako, da omogočajo maksimalno koriščenje nepovratnih sredstev. Jerneja Jug Jerše iz Evropske komisije glede reform dodaja:
“Veseli nas, da so premiki pri plačni, zdravstveni in pokojninski reformi, denar, ki je vezan na te reforme, pa gotovo pomaga.”
Vlada načrtuje naslednji zahtevek za izplačilo denarja v Bruselj poslati do poletja. Medtem se soočajo z izzivi, kot so carinske vojne, ki morda vplivajo na pravočasno dostavo opreme. Zaradi tega bodo načrtovanih 200 milijonov za ljubljansko železniško vozlišče zagotovili iz kohezijskih sredstev.
Pričakovano je, da bo Slovenija kljub trenutnim težavam v prihodnjih letih uspešno počrpala vsa razpoložljiva sredstva, saj je že v preteklosti to uspešno izvedla.
Spletno uredništvo
