Razbili kriminalno združbo, protipravno so si prilastili predmete v vrednosti preko 350.000 eurov

Kriminalisti  so  s  hišnimi  preiskavami in prijetjem kriminalne združbe v torek,  16. junija, zaključili zahtevno preiskavo večjega števila vlomov in
poskusov   vlomov   v   bencinske  servise  in prodajalne.  V  operativnih aktivnostih  na  terenu  so  poleg  kriminalistov  sodelovali še policisti,
Posebna  policijska  enota in Specialna enota policije. Zaključna preiskava je rezultat dela vseh policijskih uprav in Uprave kriminalistične policije.

Policija  je  postopke  proti  sedmim  osebam izvedla  na  območju Kranja, Ljubljane  in  Maribora. Dve osebi so kriminalisti po zbiranju obvestil in
dokazov  izpustili,  pet  pa pridržali ter s kazensko ovadbo za 28 kaznivih dejanj  včeraj  privedli  na pristojno sodišče, kjer je bil za tri odrejen pripor.

Več  o tem sta danes na novinarski konferenci povedala Primož Donoša, vodja Sektorja kriminalistične  policije  na Policijski upravi Kranj in Benjamin Franca,    vodja   oddelka   za premoženjsko   kriminaliteto   v   Upravi
kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Donoša  je  pojasnil, da so štirje osumljenci državljani Slovenije, eden pa državljan  BiH. Obravnavani  so  bili  kot hudodelska združba. Peterica je osumljena   17-tih  vlomov  in  poskusov vlomov  v  bencinske  servise  in prodajalne  od novembra  lani do junija letos. Vlome so izvrševali po vsej Sloveniji, v kaznivih dejanjih pa so si prilaščali predvsem velike količine cigaret.

Iz  objektov so odtujili preko 50.000 škatlic cigaret v vrednosti okoli  150.000  eurov,  v  nekaterih primerih pa tudi orodje, denar, v enem primeru vozilo  ter  druge  predmete. Cigarete so bile namenjene nadaljnji preprodaji.

Nadalje  je  Donoša  razložil,  da  so  osumljenci  v objekte  vlamljali z naviranjem  vrat,  oken  in razbijanjem  stekla.  Na  vlome  so bili dobro
pripravljeni,  vsakega  so podrobno načrtovali, onesposabljali so varnostne naprave  in  sproti vsakič tudi zakrivali sledi. Vlamljali so zelo hitro, v
povprečju  so  ga  izvršili  v manj kot dveh minutah, zanje pa so praviloma uporabljali  odtujena vozila in starejša vozila, ki so jih kupili izključno za izvrševanje  kaznivih  dejanj.  Vozila  so  bila odtujena iz prostorov podjetij  in z nezavarovanih parkirišč, odpeljali pa so jih s ključi, ki so jih  pred  tem pridobili z vlomom ali pa s specialnimi orodji.

Na vozila so osumljenci  nameščali  odtujene registrske  tablice,  ki  so jih praviloma odtujevali  v okolici krajev vlomov. V prvi fazi preiskave so kriminalisti zasegli tri odtujena vozila.

Storilci  so  po serijah »uspešnih« vlomov postajali vedno bolj predrzni in začeli vlamljati tudi v bencinske servise v središčih mest, najbolj aktivni
pa  so  bili  v  času  epidemije  COVID-19. Skupna protipravna premoženjska korist v obravnavanih kaznivih dejanjih presega 350.000 eurov.

V  zaključnih  operativnih  aktivnostih so kriminalisti osumljencem zasegli večjo  količino predmetov,  ki  so jih uporabljali za izvrševanje kaznivih dejanj,  kot  tudi  preko  100 predmetov, za katere obstaja sum, da so bili pridobljenimi  s kaznivimi  dejanji. Gre med drugim za nedovoljene snovi v športu, delovno orodje, opremo za prosti čas, hladno orožje in pirotehnično sredstvo.

Osumljenci so že bili obravnavani za raznovrstna kazniva dejanja.

Donoša  je  povedal  še,  da  kriminalisti  kljub podani kazenski ovadbi s preiskavo  nadaljujejo  še v  smeri  morebitne  povezanosti  osumljencev z
drugimi kaznivimi dejanji.

Širši  spekter  premoženjske kriminalitete pa je predstavil Benjamin Franca in  povedal,  da  so  vlomi za tatvinami najpogostejša premoženjska kazniva dejanja.  V  zadnjih  letih  so  najpogostejši načini  vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod s pomočjo primernega orodja in s fizično  silo,  kraj  storitve  pa  je  najpogosteje mesto  zaradi gostote prebivalstva in koncentracije poslovnih objektov.

Franca  je  razložil,  da  so storilci pri izvrševanju kaznivih dejanj zelo mobilni  in izkoriščajo pomanjkljivosti v samozaščitnem ravnanju lastnikov, pa  tudi  zastarelost  nekaterih  sistemov varovanja. Vlomilci so večinoma mlajši  storilci. Vlamljajo  sami  in v skupinah, nekateri so odvisniki od prepovedanih  drog,  drugi  tudi  specialni povratniki  in storilci, ki se združijo z namenom vlamljanja.

V zadnjih letih število vlomov upada zaradi različnih dejavnikov, med njimi predvsem  zaradi učinkovitejšega  delovanja  policije  na tem področju ter večje  ozaveščenosti lastnikov pri vzpostavljanju in izvajanju preventivnih ukrepov. Do vlomov  prihaja  celo leto, bistvenih odstopanj med prazniki, počitnicami in običajnimi dnevi pa ni.

Franca  je  predstavil še, da v zadnjem primeru lahko govorimo o zelo dobro organizirani kriminalni skupini, ki je izvrševala vlome v bencinske servise in  prodajalne. Policija konstantno zaznava prisotnost takih t. i. mobilnih kriminalnih  skupin,  ki  izvršujejo  premoženjska  kazniva  dejanja. Zanje pogosto  uporabljajo  ukradena  motorna  vozila, skupine  imajo določenega vodjo,  člani  skupine pa  imajo razdeljene vloge.

Vodja skupine v večini primerov  zagotavlja  logistični  del in opravlja nalogo »izvidnice«. Člani skupin so običajno specialni povratniki, ki pri izvrševanju kaznivih dejanj tudi  zelo  pazijo,  da  na  kraju ne bi pustili uporabnih sledi za njihovo identifikacijo.  Na izvršitev vloma se pripravijo in si pogledajo kraj, kjer nameravajo  izvršiti  vlom . Preverijo tako zunanjost kakor tudi notranjost
objekta.