Ministrstvo za javno upravo je februarja letos objavilo javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (JR PMIS). Uspešna kandidatura na razpisu pomeni pridobitev nepovratnih evropskih sredstev za digitalni in trajnostni razvoj regionalnega okolja s ciljem dviga kakovosti življenja lokalnih prebivalcev. V Gorenjskem konzorciju, v katerega je vključenih 17 občin, že več kot tri mesece intenzivno pripravljajo dokumentacijo za razpis ter v luči regijske povezanosti upajo na uspeh. Rezultati JR PMIS bodo znani poleti 2021.
V Gorenjski konzorcij je vključenih 17 občin, in sicer vodilna konzorcijska partnerica Mestna občina Kranj in konzorcijske partnerice, občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja Vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. Konzorcij, povezan in usmerjen v regijski razvoj, upa na milijon evrov pridobljenih sredstev v okviru JR PMIS. Z razvojem, preizkusom ter predstavitvijo demonstracijskih digitalnih rešitev bo namreč največ pridobilo lokalno okolje vsake konzorcijske občine, saj so občani in lokalne skupnosti ključni in končni uporabniki, torej prav tisti, ki jim bodo vpeljane digitalne rešitve v praksi tudi najbolj koristile. Po dobrih treh mesecih tvornega sodelovanja so gorenjske občine tik pred oddajo razpisne dokumentacije in verjamejo, da so pripravile odličen projekt.
Pametna mobilnost
Na JR PMIS se prijavljajo z projektom »Pameten promet v sklopu pametne mobilnosti«, ki pomeni interakcijo najsodobnejših pametnih naprav in tehnologije s cestno infrastrukturo. Sistem prometne infrastrukture komunicira s pametnimi napravami v okolju in se odziva skladno z realnimi potrebami, skratka, vsak trenutek. Cilj je dvig kakovosti življenja na način čim boljšega prilagajanja makro in mikro situaciji slehernega prebivalca.
Strateških ciljev, ki jih v sklopu pametne mobilnosti v gorenjski regiji zasledujejo, je več: signalizacija prometnega sistema, ki je prilagojena vsem prometnih udeležencem, torej vozilom, kolesarjem in pešcem; načrtovanje infrastrukture, ki omogoča brezhibno vključevanje v promet ranljivejšim skupinam; okolica, ki zaznava dogodke in jih po lokacijah pošilja samo tistim prometnim udeležencem, ki jih dogodek zadeva (tako imenovana V2I komunikacija); infrastruktura, ki je pripravljena na samovozeča vozila ter signalizacija, ki se lahko prilagodi drugačnim potovalnim navadam (to bo, ko bo delež javnega prevoza ter souporaba koles, vozil in sopotništvo (car pooling) presegel delež potovanj z lastnim vozilom).
Iz navedenega je razvidno, da so se tematike optimizacije prometnih tokov lotili temeljito in podrobno, predvideni rezultati oziroma pozitivni učinki pa bodo segali na mnogo nivojev. Med ključnimi cilji, ki jih želijo doseči s projektom, je optimizacija prometa, povečanje splošne varnosti in vključenosti vseh deležnikov, večja digitalna pismenost prebivalcev, zmanjšanje prometnih konic in posledično zmanjšanje onesnaževanja zraka, svetlobnega onesnaževanja ter manj možnosti za prometne nezgode, pa tudi ustvarjanje raznovrstnih prihrankov (skrajšanje potovalnega časa, prihranki pri gorivu …). Projekt bo tako v lokalne skupnosti in regijo prinesel delujoče aplikativne rešitve za uporabnike in nadzorne centre, enotno zasnovo podatkovnih zbirk, enotne standarde in znanja za izmenjevanje podatkov. Izboljšanje prometne situacije na področju celotne regije bo izboljšalo tudi odzivnost in olajšalo delo vsem interventnim službam, kar bo pripomoglo k hitrejši oskrbi ljudi ob morebitnih nezgodah, ukrepanju pri požarih in drugih nesrečah.
