Ministrstvo za kulturo si že vrsto let prizadeva za celovito obnovo Prešernove domačije v Vrbi oziroma za ureditev in razširitev muzejskega kompleksa z dodatnimi prostori ter novimi kulturnimi in muzejskimi vsebinami. Z odkupom Ribčevega gospodarskega poslopja leta 2020, ki je nekdaj pripadalo Prešernovi hiši, se je odprla edinstvena priložnost, da se projekt obnove lahko začne.
Stanje hiše doslej ni bilo vredno tega, kar hiša predstavlja za nas in našo državotvornost, saj rojstna hiša kot muzej temelji na zasnovi Frana Saleškega Finžgarja iz leta 1932, ko je bil pobudnik za odkup hiše in njeno preureditev v muzej. Hišo so uredili kot muzej leta 1939.
Namen obnove je vzpostaviti kulturni in interpretacijski center, ki bo nudil večplasten vpogled v Prešernovo življenje in delo ter obenem hišo skupaj z gospodarskim poslopjem predstaviti kot celovito gorenjsko kmečko domačijo, z bivalnim objektom, gospodarskim poslopjem z dvoriščem, vrtom z vodnjakom in sadovnjakom.
Minister za kulturo dr. Simoniti je na novinarski konferenci poudaril, da si Ministrstvo za kulturo s projektom prizadeva, da bi stanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi s svojo okolico ustrezalo njeni simbolni in stvarni vrednosti.
Projekt je vključen v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost. Predvidena investicijska vrednost projekta, ki bo izveden predvidoma v obdobju 2022–2023, je okoli 2 milijona evrov. Trenutno sta v izdelavi projektna dokumentacija za izvedbo za obnovo gospodarskega poslopja z okolico in izvedbeni scenarij stalne razstave o Prešernu v gospodarskem poslopju in hiši. Konservatorski načrt s popisom del za obnovo Prešernove hiše z vrtom pa je že izdelan.
