Posvet za ohranitev alpskega kozoroga

Slika:Pixabay.com

Alpski kozorog je v Sloveniji v preteklosti izumrl, konec 19. stoletja pa so ga v slovenski prostor prvič ponovno naselili, temu pa so v 20. stoletju sledile še številne dodatne naselitve. Strokovna javnost o njegovi domorodnosti ni bila enotna, četudi so bili ostanki kosti, ki naj bi po vsej verjetnosti pripadale alpskemu kozorogu, najdeni tudi na ozemlju Slovenije. Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah, in sicer v Kamniško-Savinjskih Alpah, Triglavskem narodnem parku in zahodnih Julijskih Alpah. Vrsta se sooča z različnimi težavami, od gamsjih garij do potencialnega parjenja v sorodstvu, kar vpliva na upadanje številčnosti populacij in vitalnost posameznih živali. Za ohranitev vrste sta Zavod za gozdove Slovenije in Javni zavod Triglavski narodni park v Informacijskem centru Triglavskega narodnega parka Bled v letošnjem oktobru organizirala strokovni posvet z naslovom Alpski kozorog v Sloveniji včeraj, danes, jutri.

Dr. Boštjan Pokorny iz Fakultete za varstvo okolja je na strokovnem posvetu poudaril, da je alpski kozorog endemit za Alpe, pri čemer se le v Sloveniji obravnava kot tujerodna živalska vrsta. Ob tem se med drugim poraja vprašanje prepoznave alpskega prostora kot enotnega ekosistema. V Sloveniji je primeren življenjski prostor za alpskega kozoroga, kar je predstavil Jernej Javornik iz ZGS s habitatnim modelom, ki je del skupne raziskave Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ZGS.

Skupna ugotovitev udeležencev posveta je bila, da je razrešitev statusa domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji nujni predpogoj, da se vrsti prizna njena varstvena pomembnost in se ji z usmerjenimi upravljavskimi ukrepi omogoči dolgoročna ohranitev v slovenskem prostoru. V nasprotnem primeru je nadaljnji obstoj alpskega kozoroga vprašljiv.