Policisti gorske policijske enote so danes območju Tržiča in Žirovnice preverjali, kako so planinci in pohodniki pripravljeni na varno gibanje v gorah in ali upoštevajo pravila. Zaradi dežja so zjutraj preverili več planinskih izhodišč in na Valvazorjevem domu pod Stolom dva planinca opozorili na neprimerno obutev in oblačila. Planinca sta se v dežju in megli odpravila na Stol, oblečena sta bila v kratke hlače in nizke pohodne čevlje, kar je vse zelo neprimerno in tvegano. Dopoldan in kasneje so policisti preverjali še stanje v nekaterih planinskih kočah in v kontrolah niso ugotovili posebnosti.
Glede na izkušnje iz preteklih nekaj vikendov, ko se je zgodilo največ nesreč v gorah, policisti zato pozivajo k premišljenim odločitvam in k previdnosti. Ljudem, ki se bodo zadrževali v gorah sporočajo, naj premislijo, kašno doživetje si želijo in da naj se na turo v izogib tveganjem ustrezno pripravijo.
Predvsem naj:
- načrtujejo vzpon in ga že v načrtovanju prilagodijo svojim psihofizičnim zmožnostim;
- nižjih hribov in vzpetin naj ne primerjajo z visokogorjem, ker višje kot gredo, bolj pripravljeni in bolj opremljeni morajo biti;
- jasno je, da za krajši vzpon ni toliko načrtovanja, je pa vseeno treba preveriti vsaj vreme, pot, opremo in se prepričati če pot zmorejo;
- upoštevati morajo svoje zmožnosti in pravočasno odnehati, ker bodo na vrhu šele na pol poti – še vedno je treba sestopiti v dolino;
- upoštevati morajo vremensko napoved in spremljati vreme, ki je te dni zelo spremenljivo in so taki tudi obeti – možni so vremenski preobrati s plohami in nevihtami;
- naj ne začnejo z vzponom, če je vreme že slabo;
- računajo naj na nevihte, ki jih spremljajo strele;
- v gore naj se odpravijo dovolj zgodaj, ko še ni prevroče;
- zelo pomembna je ustrezna oprema in pohodna obutev;
- uporabljati je treba označene poti – na to pohodnike na poteh
opozarjajo markacije; - hodijo naj vsaj v dvoje, sicer je pomoč bolj kot ne odvisna od sreče;
- naj ne uživajo alkohola;
- vpisujejo naj se v knjige obiskov v gorskih kočah in na vrhovih, ker je to pomembno, če se jim na poti kaj zgodi in bo potrebno iskanje;
- otrokom naj prilagodijo turo;
- če niso vešči gibanja v gorah, naj si zagotovijo pomoč gorskega vodnika.
Z izvajanjem vsaj teh osnovnih ukrepov bodo planinci odpravili levji delež tveganja v gorah, ki so kraji ekstremov, in bodo zelo prispevali k svoji varnosti. Nevarnosti v gorah je namreč veliko, so pa mnoge predvidljive in njihovo prepoznavanje planincu lahko rešijo življenje.
Najbolj pogoste nevarnosti so:
- zlasti padci, zdrsi, padajoče kamenje in
- različna bolezenska stanja, kar so vse situacije, ki so se letos v veliko primerih že dogajale,
- pri plezanju so se lomili oprimki, poškodovani so bili tudi izkušeni alpinisti,
- pohodniki so ostajali ujeti v razbesnelih nevihtah in jih je bilo treba reševati, ker niso bili več zmožni vrnitve v dolino;
- nekateri so zaradi nepoznavanja terena zahajali s poti,
- nekateri ture niso prilagodili svojim zmožnostim, veliko je bilo padcev in zdrsov in
tudi reševanj obolelih, nevarnosti so povzročale strele ipd.
Kronični bolniki in alergiki naj imajo pri sebi vedno zdravila zaradi morebitnega nenadnega poslabšanja njihove osnovne bolezni, vsi planinci pa naj se v gore odpravijo s kompletom prve pomoči.
Možnost padajočega kamenja je večja pod stenami ali pa na meliščih in izpostavljenih poteh. Povsod tam je priporočljiva uporaba čelade, ki lahko zelo pomaga tudi pri preprečevanju poškodb pri padcih in zdrsih. V visokogorju je čelada zato zelo priporočljiva tudi na preostalih delih poti.
Kako ravnati v primeru nesreče?
V nesreči morajo planinci v prvi vrsti:
- ohraniti trezno glavo, ostati morajo mirni in prisebni,
- če potrebujejo pomoč, so se izgubili ali so priča nesreče, naj hitro ocenijo situacijo, poskrbijo naj za varnost,
- če je kdo poškodovan ali bolan, pa naj ga pregledajo in nudijo pomoč ter takoj
pokličejo na številko 112 ali 113!
Za obiskovalce gora velja, naj ne mahajo helikopterju, če niso v nevarnosti! Ko se rešuje s helikopterjem, policisti še opozarjajo, naj tisti, ki se znajdejo v njegovi bližini takrat počepnejo ali se usedejo, poskrbijo naj za predmete, helikopterju pa naj se nikoli ne približujejo.
Planinci naj se za obisk gora odločajo zelo premišljeno in preudarno, saj vseh tveganj nikoli ne bodo mogli izničiti in morajo biti vedno in ves čas pripravljeni na vse. Z vzponom pa naj sploh ne začnejo, če niso ustrezno pripravljeni ali zanesljivi – bolje je, da ne tvegajo, ker bodo sebe in druge spravili v nevarnost.
Vir: PU Kranj
