Osnove današnje podobe starega mestnega jedra Kranja so bile začrtane v srednjem veku in renesansi. Glavni trg ima skorajda pravilno pravokotno obliko. Do njega vodijo dve vpadnici in dve vzporedni ulici. Staro mestno jedro Kranja je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni spomenik. Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin (1923–2010) v knjigi Kranj – Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja ugotavlja, da je gradnja meščanskih hiš, cerkva, mestnega obzidja in kapucinskega samostana uvrstila Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane mestne organizme v evropskem prostoru.
Kot so zapisali v Gorenjskem muzeju je bakrorez, ki ga je leta 1649 v Topografiji avstrijskih provinc objavil eden vodilnih založnikov, topografov in bakrorezcev svojega časa Matthäus Merian (1593–1650) iz Frankfurta ob Majni najstarejša znana upodobitev Kranja. Prikazuje pravilno piramidalno obliko mestne vedute, gledano s Šmartina. Poglavitni značaj piramidalni zasnovi prispeva vrsta višinskih poudarkov. Osrednja prostorska dominanta mesta je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. Z vrha zvonika lahko potegnemo imaginarno črto do Rožnovenske cerkve, od tam pa do cerkve Priprošnjikov proti kugi, obrambnega stolpa in roba mestnega pomola na Pungertu. Na nasprotni strani sta simetrično piramidalno zasnovo podkrepila stolp, ki je varoval gornja mestna vrata, in zvonik cerkve kapucinskega samostana. Levo od mostu je večji mlin. Na desnem bregu Save ob Savskem mostu je nekdanja cerkev sv. Martina, ki je najkasneje do leta 1163 postala samostojna župnija. Ob poplavah Save je bila večkrat ogrožena, zato so jo opustili in okrog leta 1730 začeli zidati novo župnijsko cerkev v Šmartinu.
