Pečečnik Musarjevi o predsedniški palači: »To je resna ponudba: določite zemljo in podjetniki bomo rezidenco postavili!« #foto

5. festival podjetništva, vir: SBC

Na Brdu pri Kranju je 6. novembra potekal 3. Festival podjetništva, ki jo je organiziral Klub slovenskih podjetnikov SBC.

»Nataša Pirc Musar predsedniške rezidence ne potrebuje. Rezidenco potrebuje država. Slovenija je verjetno edina, ki je nima. Rezidenca je prikaz kulturne dediščine in moči gospodarstva. Ko predsednik države gosta iz tujine povabi v predsedniško palačo, ne v svojo pisarno, mu s tem pokaže, da sta prijatelja in da je sodelovanje med državama prijateljsko. Upam, da bo Slovenija zmogla narediti miselni preskok in narediti nekaj v dobro funkcije. Ne imejmo pred očmi le človeka, ki to funkcijo zaseda,« je predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, v pogovoru s predsednikom SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Jocem Pečečnikom opisala trenutne zagate pri njenih diplomatskih aktivnostih.

Uvodna gosta 3. Festivala podjetništva v organizaciji SBC – Kluba slovenskih podjetnikov sta se pogovarjala o idejah, kako do uspešne Slovenije 2030, o izzivih Slovenije v globalnem svetu, vlogi podjetništva v družbi, gradnji zaupanja med politiko na eni in gospodarstvom na drugi strani.

Predsednica republike je poudarila, da na obiskih v tujini promovira slovensko gospodarstvo, saj obisk predsednice odpre veliko vrat. Za prihodnje leto je napovedala obisk gospodarske delegacije v Kazahstanu. »Povsod najdem slovensko znanje in pogumne slovenske podjetnike. Naloga politike je, da zanje odpiramo vrata. Zato moramo politični dialog pri gospodarskih temah pustiti ob strani. V politiki je treba znati ločiti med gospodarskimi in političnimi temami.«

Glede predsedniške rezidence je predsednica Republike Slovenije izpostavila finski model, kjer je država za namen rezidence dala zemljišče, gospodarstvo pa jo je postavilo. Predsednik kluba SBC Joc Pečečnik se je odzval: »To je resna ponudba: določite zemljo in podjetniki bomo rezidenco postavili!«

Sogovornikoma se seveda ni uspelo izogniti najbolj aktualni temi, volitvam v ZDA. Predsednica republike je že zjutraj čestitala novoizvoljenemu predsedniku ZDA. »Trump je zmagovalec in čestitko si je zaslužil.« »Zmagal je boljši del slabih kandidatov. Zaradi naše predsednice republike pričakujem, da bodo naši odnosi z ZDA boljši in lažji,« pa je poudaril Joc Pečečnik.

Pirc Musar je poudarila, da bo sodelovanje med ZDA in EU na gospodarskem področju še naprej potekalo odlično.  Ob tem je predsednik SBC opozoril, da je slovenska politika izgubila odnos z gospodarstvom, saj ne prispeva k ustvarjanju konkurenčnih pogojev za možnosti na svetovnem trgu. »Konkurenčnost nam pada. To bo vidno čez pet let, a tudi kratkoročno, recesija je že med nami. To je polom za malo gospodarstvo, saj ga najbolj duši lokalna politika, ki gleda le na jutri. Dokler politiki ne bodo razumeli, da podjetniki nalivamo vodo, ki jo vsi pijemo, ne bo bolje. Zdaj se stvari slabšajo.«

Po dveh letih mandata predsednica republike ocenjuje: »Upala sem, da bo več politične vizije. Ne vidim ne vizionarjev ne vizije, za kar sta potrebna dialog in sodelovanje. Pri strateško pomembnih temah se morajo deležniki uskladiti, nobena strateška reforma ni končana v mandatu ene vlade. Zavedamo se, da potrebujemo korenite reforme v zdravstvu, šolstvu, davkih in pokojninah. Zakaj druge države to znajo, mi pa ne? Če ni zaupanja v in med politiki, če v vseh vidimo sovražnika, ni strateških premislekov, ki jih potrebujemo. Zato čakamo, da bomo dobili nove, drugače vzgojene generacije, ki jim ne manjka vizionarstva.«

Joc Pečečnik pa meni: »Če ustvarjaš, si priden in delaš, ti pripadata nagrada in plačilo. Politiki se bojijo, da bi ta miselnost prevladala. To miselnost moramo poganjati naprej. Dokler je ne bomo spremenili, cenili dela, se zavedali, da ne more vsak mulec postati milijonar čez vikend, ne bomo naredili premika. Aktualna vlada je imela idealne pogoje za spremembe, a ni naredila ničesar.«

Igor Akrapovič: Zamujena priložnost do energetske neodvisnosti

Pozdravni nagovor 550 zbranim podjetnikom na Brdu pri Kranju je imel podpredsednik SBC Igor Akrapovič, ki je analiziral svojo izkušnjo pri sodelovanju z državo na nedavno propadlem referendumu o jedrski energiji: »Živimo v turbulentnih časih tektonskih geostrateških premikov, na katere EU nima pravih odgovorov. Izgubljamo v globalni konkurenci, soočamo se z ekstremno birokratiziranostjo in ukvarjanjem s samimi s sabo.«

Akrapovič je za izhodišče svojega razmišljanja postavil energetiko kot steber uspešnega gospodarstva, in sicer primerjavo francoskega in nemškega pristopa. Medtem ko se je francoski model osredotočil na zagotavljanje energije z jedrskimi elektrarnami, so Nemci 600 milijard evrov vložili v brezogljične vire, rezultat pa je, da se soočajo s predrago energijo in kolapsom industrije.

Opisal je, kako je lani s somišljeniki zagnal civilno iniciativo za jedrsko elektrarno, ki je prerasla v gospodarsko interesno združenje. Ideja je bila 25-odsotno zasebno lastništvo nove jedrske elektrarne, ki bi jo bilo mogoče zgraditi v desetih letih in bi zagotovila energetsko neodvisnost.

Za propad referenduma so po njegovem odgovorni tisti, ki so prisesani na denar, ki ga ustvarja in plačuje slovensko gospodarstvo.

»Ker verjamem v Evropo združenih, a neodvisnih držav, se moramo pogledati v ogledalo in si odgovoriti, kje so naše šibkosti. Zakaj izgubljamo vrednote, kot so delavnost, poštenost, odnos do soljudi?«

Paradoksi slovenskih davkov

»Nihče ni trznil, ko je vlada s plačno reformo obremenila proračun za 1,3 milijarde evrov, če pa kdo predlaga davčno reformo, ki kratkoročno povzroči za 200 milijonov evrov izpada prihodkov, nastane panika. Pa čeprav je dokazano, da nižja davčna stopnja omogoča več priliva v proračun,« je na panelu o pametnih davkih kot poti do novih delovnih mest, talentov in visoke dodane vrednosti opozoril davčni strokovnjak in predsednik nadzornega odbora SBC Ivan Simič.

Opozoril je na paradokse slovenske obdavčitve, kar ima za posledico izgubljanje davčnih prilivov. Opaža, da postaja Hrvaška bolj privlačna in stimulativna država od Slovenije. Slovenci se selijo na Hrvaško in postajajo hrvaški davčni rezidenti.

Simič je prav tako opozoril na slovensko nasprotovanje nižji davčni stopnji za tiste z najvišjimi prihodki, s čimer bi proračun imel visoke prilive, če bi ostali v Sloveniji. Pri tem je izpostavil vrhunske športnike, ki se selijo v Monako, saj je obdavčitev njihovih prihodkov v Sloveniji nevzdržna.

Opozoril je na dvoreznost davčnih olajšav, saj jih je politika izkoristila za povečanje obdavčitev podjetij. Izpostavil je tudi potrebo po socialni kapici, ki bi obremenitev socialnih prispevkov omejila pri višjih plačah in splošni olajšavi pri 8000 evrih.

Verjetni izpad davčnih prihodkov bi po njegovem predlogu pokrili z višjim DDV. Zgornja stopnja DDV bi tako znašala 24 ali celo 25 odstotkov. »Slovenija ni pripravljena na spremembe, ki jih potrebuje, ker jih ne razume. Zato je za področje davkov nujno treba na vladni ravni ustanoviti strokovno skupino, v kateri bodo podjetniki, profesorji, davčni svetovalci, predstavniki davčne uprave in ministrstvo za finance. Davčne spremembe ne smejo biti zgolj kratkoročno politično orodje, temveč strateški mehanizem, ki zagotavlja gospodarsko rast in privablja investicije,« je pozval Simič.

Poziv Joca Pečečnika: Slovenija potrebuje regije, podjetniki in državljani, združimo se!

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je v temeljiti strokovni analizi in ob svojih obiskih na terenu opazil slabosti centralizacije, ki jo je vzpostavila Slovenija v treh desetletjih. Slovenske občine danes večinoma nimajo dovolj pooblastil, da bi se lahko resno ukvarjale z razvojnimi nalogami; tudi župani opozarjajo, da so pretežno izvajalci navodil, ki jih dobijo iz Ljubljane. Zato je vzpostavitev regij nujna, saj bi zagotavljala potrebno strukturo in vire za spodbujanje gospodarskega razvoja na lokalni ravni.

»Cilj regij je decentralizacija države in večja dostopnost do upravljanja za državljane. Pogosto se zgodi, da se državni aparat v Ljubljani ukvarja z lokalnimi zadevami, kot je asfaltiranje ceste v Mokronogu, namesto da bi to nalogo opravljale regije. Zato v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi razpravljamo o bolj primernem modelu upravljanja. Brez njih bo težko izvesti potrebne spremembe za uspešen razvoj države. Zato pozivam podjetnike in državljane, da se združimo v našem prizadevanju, da ustanovimo regije, saj se bomo le tako lahko premaknili na bolje,« je pozval predsednik SBC Joc Pečečnik.

Spletno uredništvo, 

Vir: izjava za javnost SBC