Ob včerajšnjih protestih, katerih organizator je bil kranjski mestni svetnik Zoran Stevanovič in so prerasli v nasilje, je evropska poslanka Romana Tomc z nami delila svoje razmišljanje ob tem dogodku:
“Ob tem, ko smo včeraj v Evropskem parlamentu razpravljali o prihodnosti Evrope in demokracije, se je v Ljubljani zgodilo nekaj, za kar smo upali, da se nikoli več ne bo.
Napad na nacionalni parlament je napad na demokracijo. Nedopustno, zavržno, kaznivo. Upam, da bodo odzivi policije in vseh pristojnih odločni.
Koliko časa bomo še morali trpeti ta vandalizem, jenuljenje in jarčevanje? Koliko časa bodo še lagali, nadlegovali, podtikali in žalili? Dokler ne bo žrtev v obliki življenj?
Upam da do tega ne pride in da tudi ljudje počasi sprevidijo, kam vodi podpihovanje nestrpnosti in poskusi prevzema oblasti za vsako ceno. Volitve bodo kmalu tu, takrat naj ti podpohivalci pokažejo svoje rezultate in se pošteno borijo za volivce!
Stopnjevanje nasilja od kolesarjenja, šole brez mask, groženj s smrtjo in pljuvanja po poslancih, vse do triglavskih podvigov, se je dogajalo ob podpori opozicije, medijev in sodišč. Ti so s svojim ravnanjem spodbujali kršitelje ukrepov, ki so postajali čedalje bolj pogumni. Opozorilom, da smo bili v zgodovini priča podobnim scenarijem, ki se niso dobro končali, so se posmehovali. Ni bilo dneva, da ne bi udrihali po vladi in sabotirali vse poizkuse reševanja krize.
Brezidejni antijanša kulovci gredo vsak dan korak dlje. To histerijo in nasilje je potrebno ustaviti!
Vsi, ki lahko kakorkoli pripomoremo k našemu najpomembnejšemu skupnemu cilju – da ostanemo zdravi – sodelujmo! Cepimo se.
V EU je precepljenost več kot 70%, normalno življenje brez izpolnjevanja PCT pogoja pa je praktično nemogoče. To marsikateri državi, kjer je precepljenost najvišja, že omogoča postopno sproščanje ukrepov.
Seveda tudi v Bruslju, Parizu, Berlinu in drugje potekajo protesti proti cepljenju. Toda tam anticepilci predstavljajo zanemarljiv delež v celotni populaciji. Večina se nanje ne ozira. Protestniki niso deležni ne medijske pozornosti, ne prizanesljivih sodb. Za razliko od slovenskih tudi ne rišejo kljukastih križev po fasadah in ne razbijajo parlamentov. Na javnih medijih nisem zasledila nobenega prispevka o kakšnem ravnatelju preboldskega tipa. Preprosto zato, ker taki nimajo dostopa do javne televizije.
Neverjetno, kam smo s tem navijaštvom prišli v Sloveniji.
Zato še enkrat, ustavimo to histerijo in nasilje! Nobenega, res nobenega opravičila ni za razbijanje.”
