Na današnji dan, 06.07.1845, se je rodil Jakob Aljaž.
Jakob Aljaž je bil sin kajžarja Antona Aljaža iz Zavrha pod Šmarno goro in njegove žene Elizabete, Špele Jarc. Bil je šesti izmed desetih Bačnikovih otrok. Želel je postati profesor, a mu je to očetova smrt preprečila, saj to finančno ni bilo več izvedljivo. Na materino željo je tako opravil bogoslužje in bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel s službo na Dovjem, kjer je ostal do smrti leta 1927.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, najbolj pa ga poznamo po Aljaževem stolpu na Triglavu, bil pa je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov:
- Aljaževega doma v Vratih ter kapele,
- koče na Kredarici,
- zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom,
- Tominškove poti iz Vrat na Kredarico.
- njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava,
- istega leta kot koča na Kredarici je bila postavljena tudi koča v Vratih.
Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Sam je izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov na vrhu Triglava in poskrbel, da je ostal slovenski. Tako si je zagotovil pravico do gradnje zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani, ki je izdelal stolp iz šestih delov. Dele so z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp je bil postavljen 7. avgusta 1895. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp Slovenskemu planinskemu društvu.
Septembra, po odprtju stolpa, je bil Jakob Aljaž ponovno na Triglavu, kjer je iskal primerno mesto za kočo. Z izbiro mesta koče je povezana zgodba:
Ob spustu naj bi Jakob Aljaž obsedel na Malem Triglavu in na Kredarici zagledal dva gamsa. Tako se je odločil, da kočo postavi na Kredarici. 9. septembra leta 1895 je podpisal kupno pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana, za več oralov je odštel 5 goldinarjev. Koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896. Tudi zaradi koče in kapele se je Aljaž zapletel v tožbe z Nemci, ki pa so postopek izgubili.
Bil je tudi skladatelj in prav vsi poznamo pesem »Oj, Triglav, moj dom«, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji »Slovenski pesmarici II« leta 1900. Besedilo pa je že leta 1894 napisal župnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone.
Vir informacij za članek : Wikipedija
