Na današnji dan pred 30 leti smo Slovenke in Slovenci pokazali veliko narodno enotnost

Slika: Wikipedija

23. decembra 1990 je potekal plebiscit za samostojno Slovenijo, na katerem smo Slovenke in Slovenci pokazali moč enotnosti slovenskega naroda in v absolutni večini glasovali ZA svobodno in samostojno Slovenijo. Zgodil se je edinstven trenutek, ko si je slovenski narod edinkrat pisal sodbo sam in stopil iz sence zgodovine na sončno stran ter postal gospodar na svoji zemlji.

Na današnji dan pred 30 leti smo Slovenke in Slovenci pokazali veliko narodno enotnost in storili ogromen korak k uresničitvi dolgoletne želje slovenskega naroda po samostojni državi. Plebiscitarna odločitev nas je kot narod zaobjela in oblikovala v nacijo.

Pot Slovenije do samostojnosti ni bila lahka in je bila nemalokrat posejana z dvomom jutrišnjega dne. Toda pogum in odločnost osamosvojiteljev sta bila neomajna – Slovenija naj postane suverena in samostojna država. Pomemben korak k temu je bil storjen aprila 1990, ko je na prvih večstrankarskih volitvah zmagala koalicija Demos. Brez zmage Demosa, ki se je z vsem srcem boril za slovensko suverenost, samostojne Slovenije verjetno ne bi bilo.

V zgodovinskem procesu oblikovanja zavesti o državotvorni pravici Slovencev, ki se je dokončno izrazila z voljo ljudstva na današnji dan pred 30 leti, je treba tudi izpostaviti novembrski sestanek delegatov vladne koalicije DEMOS. Sestanek, na katerem je bila sprejeta zgodovinska odločitev o plebiscitu za samostojno Slovenijo, se je zgodil v Poljčah 9. in 10. novembra 1990. Na podlagi odločitve sestanka v Poljčah je 6. decembra 1990 Skupščina Republike Slovenije sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je določil, da bo plebiscit potekal na nedeljo, 23. decembra 1990. Z odločitvijo, da gremo Slovenci na referendum, se je začela uresničevati tudi prva točka Majniške deklaracije iz leta 1989. Deklaracija je namreč v prvi točki svojega programa jasno izražala voljo, »da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.«

s

Mnoge nasprotnike osamosvojitvenih procesov je zgodovinska odločitev v Poljčah, ki nas je pripeljala do plebiscita za samostojno Slovenijo, vznemirila in razjezila. Ostra nasprotovanja so bila izkazana predvsem iz vrst takratne opozicije, ki je v pogajanjih okrog zakona o plebiscitu predlagala nemogoče stvari, samo da rezultat plebiscita ne bi bil pozitiven. Toda slovensko ljudstvo je jasno in odkrito podpiralo plebiscit za samostojno Slovenijo in še bolj pomembno: podpiralo je ustanovitev suverene države slovenskega naroda. Jasno in srčno izražene želje slovenskega ljudstva po samostojni državi Sloveniji so bile nato potrjene na zgodovinskem plebiscitu.

V nepredvidljivih in težkih časih, ko je vojska nekdanjega jugoslovanskega totalitarnega režima grozila z orožjem, je slovenski narod pokazal pogum in nepredstavljivo enotnost ter na najbolj demokratičen način sprejel zgodovinsko odločitev in v absolutni večini glasoval za samostojno in neodvisno Slovenijo. Na plebiscitu za samostojno Slovenijo, ki je potekal dan pred svetim večerom leta 1990, je bila izražena enotnost, ki ji v slovenski zgodovini ni enake. Republiška volilna komisija je nekaj dni kasneje ob uradnem izidu glasovanja ugotavljala, da se je glasovanja udeležilo 1.361.738 volilnih upravičencev oz. 93,2 %. Za samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 ali 88,5 % vseh volilnih upravičencev, proti jih je bilo 57.877 oz. 4%, 12.412 ali 0,9 % glasovnic pa je bilo neveljavnih. 99.354 volilnih upravičencev se plebiscita ni udeležilo.

Motor odločitve, ki nas je uvrstila med samostojne narode, je bil dr. Jože Pučnik. Po pozitivni plebiscitarni odločitvi je izrekel zgodovinske besede: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.«