Na današnji dan pred devetdesetimi leti se je v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil dr. Jože Pučnik, nekdanji predsednik Demosa in eden glavnih utemeljiteljev slovenske samostojnosti. Dr. Jože Pučnik je odločilno zaznamoval slovensko zgodovino. Najprej s svojim trpljenjem in žrtvijo, ko je bil v totalitarnem času zaprt in poslan v zapor, nato je moral v izgnanstvo. V obdobju slovenske demokratizacije in osamosvajanja je dr. Jože Pučnik odigral osrednjo vlogo in s takimi dejanji, kot je današnje odkritje njegovega doprsnega kipa pred Kongresnim centrom na Brdu, se njegovi nasledniki želijo dostojno odolžiti za njegov pogum, vztrajnost in domoljubje.
Ob odkritju spomenika dr. Pučniku sta na slovensnosti na Brdu nagovorila predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Janez Janša je skupaj s sinom dr. Jožeta Pučnika, Gorazdom Pučnikom, doprsni kip tudi slovesno odkril.
“Nekaj vprašanj je bilo, zakaj postavljamo kip ravno na Brdu. Res je, dr. Pučnik ni bil velikokrat na Brdu, bil pa je na Brdu takrat, ko je bila sprejeta ena najusodnejših političnih odločitev, in to na njegovo pobudo in njegovo vztrajanje, konec aprila leta 1991. To je bilo že krepko na več kot dve tretjini časa po plebiscitu, oziroma po dveh tretjinah časa, ki ga je slovensko ljudstvo dalo odločevalcem, da uresničijo plebiscitno odločitev. Od plebiscita decembra 1990, do konca aprila 1991, ko je bil ta sestanek tukaj na Brdu, so takratni oblikovalci slovenskega javnega mnenja zasejali toliko dvomov v to odločitev, toliko zamud je bilo takrat v slovenski skupščini pri sprejemanju ključnih osamosvojitvenih aktov, še posebej vseh obrambnih zakonov, proračun, obrambni proračun smo dali v obravnavo oktobra 1990, sprejet pa je bil tam nekje konec marca 1991, po vseh zavlačevanjih in nagajanjih, da ne govorimo o zakonu o obrambi in zakonu o vojaških dolžnostih, skratka zamude so bile neverjetne, nagajanja tudi, ključne odločitve pa so bile sprejete ne z enotnostjo, kot danes velik del Slovenije misli, ampak z enim ali dvema glasovoma Demosove večine, Če bi bilo nekaj več tistih, ki bi jih manjkalo, je vprašanje, kaj bi se dogajalo. Je bila pa situacija takšna, da je bilo vsak korak treba narediti 100% pravno korektno na podlagi jugoslovanske zakonodaje, ki smo jo z veliko težavo prilagajali novim razmeram. Mnogi so bili prepričani, da so zamude tako velike, da z osamosvojitvijo ne bo nič. Tudi v Demosu je prihajalo do dvomov in dilem, ker so ljudje videli, kakšno je stanje.” je na prireditvi poudaril predsednik Vlade RS Janez Janša.
Ob odkritju je bilo poudarjeno, da nas obeležje, ki stoji pred Kongresnim centrom na Brdu, stičišču številnih domačih in mednarodnih srečanj, spominja na človeka, ki je vedel, kaj je osebna svoboda, kaj je domovina in kaj je svobodna, demokratično urejena država, kar je v teh težkih časih za Evropo še posebej pomembno.
