V letu 2025 so slovenske ceste pretresli alarmantni statistični podatki, ki kažejo na poslabšanje prometne varnosti. Kljub trendu zmanjševanja števila smrtnih žrtev v obdobju 2022-2024, se je lani zgodil nenaden preobrat. Slovenske ceste so v letu 2025 terjale 95 življenj, kar je znatno več kot leto pred tem, ko je bilo smrtnih žrtev 68. Med najbolj odmevnimi je bila nesreča pri Tepanju, kjer je konec julija kombi s sedmimi potniki trčil v tovorno vozilo, pri čemer je umrlo pet ukrajinskih državljank.
Podatki Agencije za varnost prometa (AVP) razkrivajo, da se je trend zmanjševanja smrtnih prometnih nesreč, ki smo ga beležili od leta 2021, lani obrnil. Leto 2025 je zaznamovala predvsem rast števila motoristov med smrtnimi žrtvami. Do novembra je bilo zabeleženih 26 smrtnih primerov motoristov, kar je precej več kot 9 v letu 2024.
Kljub povečanju smrtnih žrtev se je skupno število prometnih nesreč v letu 2025 nekoliko zmanjšalo. Medtem ko je bilo v letu 2024 zabeleženih 20.233 nesreč, jih je do konca decembra 2025 bilo 19.959. Vendar pa manjše število nesreč ni prineslo zmanjšanja števila smrtnih žrtev.
Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je opozorila na poslabšanje prometne varnosti v letu 2025 in poudarila, da je edina prava pot do večje varnosti ničelna toleranca alkohola v prometu. Pohvalila je odgovornost mladih voznikov, ki vse pogosteje prevzemajo vlogo odgovornih udeležencev v prometu.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je na mednarodni konferenci o varnosti prometa izpostavil potrebo po brezkompromisnosti na področju psihofizičnega stanja voznikov. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030 predvideva tudi preučitev možnosti dviga regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč pod vplivom alkohola ali drog. Rajh je poudaril, da mora biti sporočilo jasno: neodgovorno ravnanje ima visoko ceno, ne le moralno, ampak tudi finančno.
Spletno uredništvo
