Kranj si želi regijske bolnišnice

Na Gorenjskem prebiva 200.000 prebivalcev oziroma desetina prebivalcev Slovenije. Številni se pri zdravstveni oskrbi usmerijo v Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer predstavljajo deset odstotkov vseh bolnišničnih in ambulantnih obravnav. Gorenjska je edina regija v državi s tremi bolnišnicami in eno psihiatrično bolnišnico na lokacijah v premeru približno 40 kilometrov. Vse štiri skupaj, to so Univerzitetna klinika Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj in Psihiatrična bolnišnica Begunje, v primerjavi z ostalimi bolnišnicami v Sloveniji predstavljajo velikost običajne regijske bolnišnice.

Da je nova regijska bolnišnica na Gorenjskem nujna, že več let potrjujejo demografski podatki, število bolnišničnih obravnav, po katerih je Gorenjska uvrščena takoj za osrednjeslovensko statistično regijo, pomanjkanje prostorskih, kadrovskih in finančnih kapacitet, dotrajanost in arhitekturna neustreznost objektov, nezmožnost širitve (tudi stroke) in razdrobljenost programov oziroma dostopov do storitev zdravstvenega varstva v regiji. Trenutno stanje v obstoječih bolnišnicah ne kaže na zmožnost njihovega dolgoročnega razvoja oziroma širitve in s tem primerne oskrbe bolnikov na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Če bi se preobremenjenost, ki jo je pokazal vrhunec epidemije covida-19, ponovila, zdravstveni sistem v regiji teh obremenitev najverjetneje ne bi več zdržal.

Kranj med vsemi lokacijami, ki si prizadevajo za novo regijsko bolnišnico na Gorenjskem, predstavlja najbolj poseljeno občino. Hkrati je zelo primeren tudi po časovnem dostopu iz drugih krajev v regiji. Bolnišnico bi zgradili na Zlatem polju, kjer ima MOK primerno zazidljiva in v prostorskih načrtih namembna zemljišča; njihov največji lastnik je Republika Slovenija. Gre za območje z vso potrebno prometno infrastrukturo, avtocestnim dostopom (dva uvoza/izvoza – kar je zelo pomembno v primeru nesreč), neposredno bližino javnega prometa (v načrtu je tudi železniška povezava Zlato polje–Brnik–Ljubljana) in zaledno infrastrukturo. Pomembno vlogo igra tudi bližina letališča. Umestitev nove dejavnosti v prostor bi bila na tem območju optimalna – tako demografsko kot geografsko. Ker se Kranj razvija v pametno mesto, bo v prihodnje nudil digitalno platformo z vsemi podsistemi, ti pa bodo omogočili delovanje najmodernejše bolnišnice.