Evropska komisija je v torek razkrila, da je Kranj med prejemniki priznanja za uspešno pripravljen in predvsem uresničljiv akcijski in investicijski načrt, da do leta 2030 postane podnebno nevtralno in pametno mesto.
Slovesna podelitev bo 22. oktobra letos v Strasbourgu in s tem se Kranj skupaj s še drugimi 20 mesti, ki so marca oddala podnebne pogodbe v pregled, pridružuje 33 mestom, ki so v preteklem letu že prejela ‘znak misije EU’.
Kranj, leta 2022 izbran v Misijo podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest do leta 2030, ki je ena od misij EU v okviru programa Obzorje Evropa, je kot prvo slovensko mesto 13. marca 2024 uradno oddal podnebno pogodbo v pregled v Bruselj. Ta kompleksni dokument, ki ima tri dele – akcijski načrt ukrepov, investicijski načrt ter zavezo partnerjev v projektu –, je v marčevskem roku oddalo 23 mest, le deset, tudi Kranj, jih je po prvem pregledu konzorcija NetZeroCities izpolnjevalo vsa merila, ostala so pozvali k dopolnitvam oz. popravkom. Nato je pripravljene dokumente temeljito pregledala Evropska komisija in ocenila, da znak misije prejme skupno 20 mest, pri čemer je Kranj osvojil vse možne točke.
S tem je pristal v prvi petdeseterici mest, katerih podnebna pogodba je dobila zeleno luč – v Misiji namreč sodeluje 100 mest iz EU in še 12 mest iz držav, ki so povezane s programom EU za raziskave in inovacije (Obzorje Evropa), sicer pa se je na poziv Evropske komisije za sodelovanje v Misiji leta 2021 prijavilo kar 377 mest, tudi osem slovenskih, uspelo je le Kranju, Ljubljani in Velenju.
Znak misije EU je pomemben mejnik pri delovanju mest v prihodnje. Ne pomeni le, da je mesto uspešno zastavilo vizijo za doseganje podnebne nevtralnosti, pač pa odpira poti in lajša dostop do javnega in zasebnega financiranja za dosego tega cilja ter zagotavlja nadaljnjo podporo EU pri prizadevanju mesta za preoblikovanje ambicioznih načrtov v projekte.
S sodelovanjem in podporo ciljem naproti
»Izjemno jasen in celovit akcijski načrt, zelo jasna metodologija mesta pri popisu izpustov, podrobne razlage za vse strategije in sklep, da vse skupaj kaže na temeljito razumevanje podnebnih izzivov in močno zavezanost Kranja podnebni nevtralnosti – vse to in še več pozitivnega je v oceni naše podnebne pogodbe zapisala Evropska komisija. Na to priznanje smo lahko res odkrito ponosni. Dokumente smo pripravili praktično brez napake, in to v sodelovanju z občankami in občani, z javnimi zavodi in drugimi (lokalnimi) organizacijami, s strokovnjaki, tudi z gospodarstvom. Tak vključujoč in povezovalen pristop nameravamo ubirati tudi v prihodnje – od načrtov bo namreč zdaj treba preiti k njihovemu uresničevanju. Hvala že vnaprej, ker nam boste tudi v prihodnje pomagali na poti v boljši jutri,« je povedal župan MOK Matjaž Rakovec.
»Znak misije EU je priznanje za pogumne korake, ki jih teh 20 mest sprejema na poti k podnebni nevtralnosti. Njihova zaveza utira pot trajnostni in odporni prihodnosti za vse naše skupnosti. Komisija jih bo na tej poti še naprej podpirala,« pa je ob razglasitvi uspešne dvajseterice mest povedala Iliana Ivanova, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, ki bo 22. oktobra v Strabourgu tudi uradna podeljevalka priznanj zaslužnim mestom.
S šestimi ukrepi skoraj do cilja
Cilj mest v misiji je občutno znižati izpuste toplogrednih plinov glede na 2018; to za Kranj do leta 2030 pomeni 113.263 ton ekvivalenta CO2 manj kot v izhodiščnem letu. Akcijski načrt Kranja predvideva šest glavnih ukrepov na petih ključnih področjih: energetika, promet, odpadki in krožno gospodarstvo, zelena in modra infrastruktura ter zgradbe (grajeno okolje). Predvideni glavni ukrepi so: (1) vzpostavljanje sončnih elektrarn in sistemov za shranjevanje energije na strehah občinskih in stavb v državni lasti ter spodbuda k temu tudi lastnikov individualnih stavb, ob tem pa še vzpostavitev energetskih zadrug, da imajo dostop do zelene energije tudi občani, ki živijo v večstanovanjskih soseskah, ali imajo neprimerne strehe; (2) en avto v gospodinjstvu, kar pomeni 8.000 vozil v Kranju manj; (3) vzpostavitev daljinskega ogrevanja/ohlajanja (z obnovljivimi viri energije); (4) vzpostavitev Centra krožnega gospodarstva Zarta za pametno ravnanje z odpadki; (5) vzpostavitev infrastrukture za e- in vodikova vozila; (6) izkoriščanje odpadne toplote iz industrijskih in poslovnih stavb. Z ukrepi na področju energetike v Kranju računajo na zmanjšanje toplogrednih plinov za 41 odstotkov, pri prometu za 32 odstotkov, s še bolj učinkovitim upravljanjem z odpadki in krožnim gospodarstvom za 13 odstotkov.
Potem so tu še drugi ukrepi, kot so mestna območja brez avtomobilov, uvedba enosmernih ulic, k ciljem bo veliko doprinesla obnova železniških prog in pametni multimodalni javni prometni sistem (centralni potniški terminal za avtobusni in železniški prevoz s postajo KRsKOLESOM), ogljično nevtralne gradnje in pametne rešitve. Slednje predvsem za smotrno načrtovanje ukrepov (na podlagi analize podatkov iz mesta in okolja) ter s tem boljše upravljanje mesta, za ažurno komunikacijo z občankami in občani, podajanje izobraževalnih/ozaveščevalnih vsebin, načrtovanje trajnostnih poti, za lažji in hitrejši dostop do mestnih storitev s sistemom mestne kartice in mestne digitalne platforme, ki je občankam in občanom na voljo v obliki mobilne aplikacije Pametni Kranj.
Za izvajanje načrtovanih ukrepov bo, kot predvideva investicijski načrt, potrebnih več kot 360 milijonov evrov. Vendar pa v MOK nekatere od ukrepov izvajajo že od leta 2018 – na primer energetske prenove javnih stavb, sončne elektrarne na strehah, e-vozni park, upravljanje z odpadki … –, zato je ta znesek nižji za najmanj 62 milijonov evrov. Poleg tega se bo znosno razdelil med občino (96 mio evrov), občane (102 mio evrov), upravljavce infrastrukture (44 mio evrov), gospodarstvo oziroma zasebni sektor (72 mio evrov) in državo (52 mio evrov). Kar se investicij občanov tiče, so mišljene predvsem energetske prenove njihovih bivališč, ogrevanje z obnovljivimi viri energije, sončne elektrarne, nakup e-vozil in drugo.
Sporočilo za javnost Evropske komisije je na voljo na tej povezavi.
Več o Misiji
Mesta povzročijo več kot 70 odstotkov svetovnih izpustov CO₂ in porabijo več kot 65 odstotkov svetovne energije. Ukrepi v mestih so zato ključnega pomena za blažitev podnebnih sprememb in lahko bistveno prispevajo k pospeševanju prizadevanj za doseganje pravno zavezujoče zaveze, da bo EU kot celota dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050, pa tudi k cilju EU, da do leta 2030 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov ter na splošno prispeva k uresničevanju evropskega zelenega dogovora.
Cilj misije je pomagati evropskim mestom, da postanejo podnebno nevtralna, in jim omogočiti čistejši zrak, varnejši promet ter manj zastojev in hrupa.
V misijskih mestih preizkušajo inovativne medsektorske pristope, tudi za vključevanje prebivalstva, za povezovanje in sodelovanje z deležniki, pa tudi spremembo pristopov pri vodenju in upravljanju mest, da bi pospešili svojo pot k podnebni nevtralnosti. S tem mesta v misiji delujejo oz. bodo delovala kot eksperimentalna in inovacijska središča, ki bodo omogočila vsem ostalim evropskim mestom, da sledijo njihovemu zgledu in do leta 2050 tudi sama postanejo podnebno nevtralna.
Prva mesta so svoje podnebne pogodbe EK predložile spomladi leta 2023. Oktobra lani je tako znak misije prejelo deset mest: Sønderborg (Danska), Mannheim (Nemčija), Madrid, Valencija, Valladolid, Vitoria-Gasteiz in Zaragoza (Španija), Celovec (Avstrija), Cluj-Napoca (Romunija) in Stockholm (Švedska), marca 2024 pa še 23 drugih, in sicer: Ioannina, Kalamata, Kozani, Thessaloniki (Grčija), Heidelberg (Nemčija), Leuven (Belgija), Espoo, Lahti, Lappeenranta, Tampere, Turku (Finska), Barcelona, Seville (Španija), Pecs (Madžarska), Malmö (Švedska), Guimaraes, Lisbon (Portugalska), Florence, Parma (Italija), Marseille, Lyon (Francija), Limassol (Ciper) in Izmir (Turčija). Od danes je v tej skupini 53 mest, še Kranj, Ljubljana, Aachen, Münster (Nemčija), Trikala (Grčija), Miskolc (Madžarska), Eilat (Izrael), Bologna, Bergamo, Milan, Prato, Torino (Italija), Liepāja (Latvija), Haag (Nizozemska), Porto (Portugalska), Bukarešta 2nd District, Suceava (Romunija), Göteborg, Gävle, Umeå (Švedska).
Spletno uredništvo Vir: Izjava za javnost MOK
