Mestna občina Kranj je 27. januarja 2020 organizirala izredno dobro obiskan forum z naslovom »Kranj – mesto prihodnosti tudi za starejše«. Povabljeni udeleženci in tudi vsi drugi sodelujoči so samo zamisel enotno ocenili kot pravo pot k reševanju problemov, ki jih imata tako gorenjska prestolnica kot vsa država.
Župan Matjaž Rakovec je v uvodnem nagovoru posebej poudaril pripravljenost Mestne občine Kranj za reševanje problemov in z veseljem ugotovil, da je razprava prinesla nove zamisli, rešitve in tudi smeri razmišljanj.
Kranj potrebuje še en dom upokojencev
Iz razprave in pripravljenih predstavitev številnih strokovnjakov sta se izluščili dve vodilni misli: Kranj nesporno potrebuje dodatni dom upokojencev; obenem pa taka oblika skrbi za starejše mora dobiti nadgradnjo v sodobnih in v tujini že uveljavljenih storitvah, ker si (skoraj) vsi prebivalci starost želijo kakovostno preživeti v domačih okoljih.
Kot je v svoji analizi izpostavila Manja Vovk iz Mestne občine Kranj, živi v mestni občini Kranj že 19,2 % prebivalcev starejših od 65 let in ta trend se bo samo še povečal. Ocenjena potreba po novem domu za starejše občane na Zlatem polju izhaja iz dejstva, da na sprejem v dom zdaj čaka več kot 100 starejših, skoraj 200 pa jih dobiva pomoč na domu. Obstoječi dom bo kmalu star pol stoletja, v razpravi pa je bilo največkrat poudarjeno, da občina potrebuje sodoben dom, ki bo srečevališče generacij in bo ponujal sodobne pristope k varstvu starejših.
Rešitve glede na potrebe starejših ljudi
Sodobni koncept in usmeritve dolgotrajne oskrbe, v katerega bi se lahko vključilo tudi v koncept samooskrbe v Mestni občini Kranj, je predstavila doc. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo, Poudarila je, da so potrebe ljudi na »terenu« resne, zato je nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe nujen. Prav tako potrebujemo strategijo, ki bo izhajala iz potreb starejših ljudi, torej, kaj dejansko potrebujejo, si želijo in bo v zadovoljstvo vseh.
Večkrat je bilo v razpravi tudi opozorjeno, da smo v preteklosti prevečkrat samo gradili domove, pozabili pa na oblike, ki so starejšim bolj prijazne. Prav zaradi tega so bili na forumu izpostavljeni novi pristopi, ki so v tujini že preizkušeni. Gre za bolj osebno pomoč, želje in ne zgolj potrebe ljudi, ker se večina želi postarati doma. V razpravi je bila izpostavljena potreba po težko pričakovanem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ker domovi prevečkrat opravljajo vlogo zgolj negovalnih bolnišnic.
Pravic stanovalcev se je dotaknil Varuh človekovih pravic RS Peter Svetina. Opozoril je tudi na povečanje števila dementnih. O ukrepih na tem zaskrbljujočem področju je govorila predsednica društva Spominčica Štefanija Zlobec. Zelo veliko zanimanja, več kot sto udeležencev, je bil deležen tudi prispevek doc. dr. Domna Zupančiča s Fakultete za arhitekturo, ki je orisal naš odnos do potreb starejših. Ti potrebujejo ustrezen in človeku prijazen ter uporaben, bivanjski standard.
Direktorica Ljudske univerze Kranj Mateja Šmid, je predstavila aktivnosti Ljudske univerze Kranj, programe univerze za starejše in program medgeneracijskega sodelovanja ter povzela, da je vsako leto več udeležencev, ki s tem pripomorejo, da v dolgoživi družbi starejši ostanejo čim dlje samostojni in s tem aktivni.
Jelena Vidović iz Regionalne razvojne agencije je spregovorila o oskrbi starejših na domu s pomočjo digitalnih orodij in možnostjo financiranja EU skladov.
V razpravi na okrogli mizi pa je bil poudarjen tudi prispevek društev upokojencev pri skrbi za starejše ter opozorilo, da več kot polovica starejših nad 65 let slabo sliši, kar jih mnogokrat izključuje iz družbe. Simon Strgar, direktor doma upokojencev v ljubljanski Šiški, je dodal: »Zgraditi dom je najlažje, urediti okolje za starejše pa je mnogo bolj pomemben, zahteven projekt.«
Sodelovanje in povezovanje v skrbi za starejše
Sklepna misel okrogle mize je bilo spoznanje, da je sodelovanje in povezovanje med vsemi akterji ključnega pomena in da dvignemo tudi prostovoljstvo na najvišjo možno raven v Sloveniji.
Župan Matjaž Rakovec je napovedal podaljšanje roka za oddajo pripomb in predlogov na osnutek Strategije reševanja problematike staranja prebivalcev v MOK (trenutno do 31. januarja 2020). Poudaril je, da je mestna občina odprta za ideje in da je prava pot do rešitev sodelovanje tako med izvajalci kot uporabniki, prisluhniti je treba željam in potrebam starejših. V okviru priprave Strategije reševanja problematike staranja prebivalcev v MOK se bodo v prihodnjih letih povečala tudi proračunska sredstva za to področje.
V Mestni občini Kranj, ki je kot prva mestna občina pripravila tovrstno srečanje, bodo zaključke in usmeritve foruma uporabili za konkretne ukrepe na tem področju.
