Kolumna: Možno je spremeniti svet!

Avtor: Zoran Stevanović (Za-Kranj)

Dejstvo, ki razburja, je apatičnost ljudi za dogajanje v politiki.

Največkrat se ljudje sploh ne zavedajo, da je večina zadev okoli njih, povezana s politiko. Cena avta, cena goriva, teža otrokove šolske torbe, hrana na mizi, cena piva, dohodek, odhodki… Vse je odvisno od politike. Največkrat se ljudje niti ne zavedajo, da pa je politika odvisna od njih. Ne takrat, ko jih gre samo 30% na volitve, takrat ni nič odvisno od volilnega telesa. Ampak takrat, ko je udeležba več kot 70%. Do tja pa vodi dolga pot.

Branik, ki preprečuje tolikšno udeležbo, je miselnost ljudi: »Vsi so isti. Tudi ta bo kradel, ko bo prišel na oblast! Saj nič ne moreš spremeniti!« Mar to ljudje izhajajo iz sebe? V smislu, če bi bil jaz na tej ali oni poziciji, bi tudi sam kradel? Tako, da bi gotovo vsi…

Ne in ne. To je teza, ki je ne podpiram. Jaz prvi ne bi kradel, prvi bi zavračal vsako obliko korumpiranega dejanja, kot nekaj popolnoma zavrženega.

Zato sem na lokalnem nivoju, v mestnem svetu občine Kranj, tudi predlagal posebno obliko participatornega proračuna, ki je neposredna oblika demokracije in korupcijo zmanjša na minimum. Do sedaj smo imeli kvazi idealno obliko demokracije, ko volilno telo izvoli politika, ta bi pa moral zastopati voljo svojega volilnega telesa. Resnica pa je drugačna. V 10 % primerov politik sploh ne pozna volje svojega volilnega telesa, v 90% primerov pa se volja volilnega telesa zanemari, zaradi trgovanja s političnimi glasovi. Pri tem se ponavadi povozijo vsa stališča politične stranke. In to vse skupaj zaradi denarja v lokalnem proračunu, saj se politiki sami odločajo kako se bo trošil. In to vodi k eni najvišjih oblik korupcije.

Tako sem predlagal, naj ima vsak občan pravico predlagati en projekt, ki se mu zdi pomemben za njegovo krajevno skupnost. Tako občinska uprava dobi bazen odličnih idej, ta seznam odličnih idej pa ovrednoti s stroški in časom, potrebnim za izvedbo. Enkrat na leto se naredi zbor občanov, kjer ima vsak občan 5 glasov, kakor lahko z oceno 1-5 oceni pomembnost petih, njemu najpomembnejših, projektov. Najbolje ocenjeni projekti se dajo na začetek in se izvajajo po vrsti, dokler se ne potroši investicijski del proračuna.

Svetovna banka in OZN sta izdali načelni mnenji, da je taka zadeva idealna, ker zniža nivo korupcije na minimum.

Edini negativni pojav pri takem projektu je ta, da številčnejše krajevne skupnosti nadvladajo manj številčne, vendar izkušnje izražajo tako sliko, da se v teh primerih kmalu pride do pojava, ki mu rečemo inverzija prioritet. To pomeni, da se tudi številčnejše krajevne skupnosti, kmalu začnejo zavedati blagostanja manj številčnih krajevnih skupnosti in delujejo v njihovo dobro.

Pozitivni pojavi pa so številčni. Pojavi se krepitev skupnosti, učinkovitost rabe javnih sredstev, neformalno izobraževanje javnosti, dvigne se zainteresiranost javnosti, tako za delovanje občine, kot za blagostanje občanov. Najpomembnejši pojav pa je kot rečeno, znižanje korupcije na minimum, saj se obratno sorazmerno poveča transparentnost rabe javnih sredstev, kar bi moral biti cilj vsakega politika.

Na svetu ima uveljavljeno tako obliko proračuna 1500 mest, na evropskem nivoju pa kar 300 mest, med njimi Berlin, Lizbona, Madrid, London…

Svetniki so moj predlog sicer sprejeli, ker so vedeli, da če bodo proti, bodo dali signal, da želijo ohraniti to agonijo in podpirajo sistemsko korupcijo. Zaradi tega niso imeli poguma, da bi bi moj predlog zavrnili.

Kljub temu, da je bil participatoren proračun sprejet, in sicer po točno predlaganem kopitu, se ne izvaja. Čeprav ga je potrdil najvišji organ odločanja. Jasno je namreč, da bo oblast storila vse, da bo delovala dalje, kot je navajena. Nič se ne zgodi, ker oblastniki z županom, niso vstopili v politiko, da bi bili doprinos koristi občanom, ampak, da bi bili občani v korist njim. Zato jim tak proračun ni pisan na kožo.

Ljudje pa celotno situacijo lahko spremenijo. Na naslednjih lokalnih volitvah. Tako, da se množično udeležijo in za župana izvolijo tistega, ki je s svojim delovanjem pokazal navdušenje, da spremeni svet. Spremeniti se ga da. Le malo po malo in s skupnimi močmi.