Vsi danes govorimo, da je potrebno delati na sebi. Nekomu, ki o tem nič ne ve, pa se lahko pojavi vprašanje, kaj to sploh pomeni – delati na sebi?
Vsi poznamo delo in delovanje v svetu, hodimo v službo, skrbimo za dom in družino, urejamo praktične stvari, kuhamo, peremo itd… Večina naše pozornosti je ves čas usmerjena navzven, v naše delovanje, interakcijo z okoljem in ljudmi.
S tem začnemo spoznavati samega sebe, kako reagiramo v določenih situacijah, kakšne misli se nam podijo po glavi in kakšni občutki nas preplavljajo. Začnemo se zavedati, da je večina našega doživljanja povsem avtomatska. Podobno kot samodejno bije naše srce, se tudi naše razmišljanje, čustvovanje in doživljanje odvija brez osebnega delovalca. Seveda imamo vsi občutek, da smo mi tisti, ki imamo nadzor in kontrolo. Vendar z obračanjem pozornosti navznoter vedno bolj dobivamo jasno sliko, da temu ni tako. Mogoče se to marsikomu zdi strašno in v njem izzove buren odpor in nestrinjanje. Raziskovanje prepuščam vsakemu posamezniku, da se prepriča in iskreno preveri zase, od kod izhajajo njegove odločitve in posledično akcije, ki jih naredi. Ali res izbiram in kontroliram svoje misli in dejanja? So moja najgloblja prepričanja sploh moja?
Večina ljudi danes ima svojo pozornost tako močno usmerjeno v razmišljanje, da so svoj um okrepili tako močno, da stanja brez misli sploh ne opazijo. Ker smo večinoma s pozornostjo ujeti v glavi, se aktivnost uma in razmišljanja povečuje do te mere, da tudi zaspati ne moremo več. Neprestane skrbi, analiziranje preteklosti, planiranje prihodnosti; vse iz strahu, nezaupanja in občutka, da moramo za vse poskrbeti sami. Strah, da bo brez naše neprestane aktivnosti življenje popolnoma razpadlo. Pa je to sploh res?
Naša pozornost je tako močno zlepljena z mislimi, da smo pozabili element opazovanja, brez katerega nobena izkušnja ni mogoča. Zavedanje, ki je prisotno vedno in povsod, je edini element naše izkušnje, ki je vedno prisoten. Vse se menja in spreminja, le zavedanje je konstanta.
Pozabili smo, da imamo možnost opazovanja celotnega spektra našega notranjega doživljanja. In ravno pozornost na razvoj te sposobnosti je začetek dela na sebi!
Preden začnemo spreminjati naše navade (delati na sebi), je potrebno ugotoviti: kaj počnem, zakaj počnem, kako počnem in od kod izvira izbira.
Praktičen primer tega bi bil sledeč: zvečer začutim željo po tem, da bi pojedel čokolado. Grem do omare, vzamem čokolado in jo pojem.
Ko pa začnem vaditi obračanje pozornosti na opazovanje mojega notranjega doživljanja, pa storim sledeče: začutim željo po čokoladi in se v trenutku tega zavem. Pozornost obrnem na občutke v telesu. Opazujem, kaj se dogaja v meni. Čutim neko nelagodje, mogoče malo nervoze in čuden občutek, da mi nekaj manjka. Ker postajam radoveden, se vprašam: “Kaj je tisto, kar mi v tem trenutku v resnici manjka?”
Je to res okus čokolade, ali pa se v mojem telesu dogaja nekaj, česar ne želim občutiti. Opazujem naprej… začutim rahlo jezo, nejevoljo in se vprašam, kaj to je. Opazujem občutek jeze v sebi in sem naprej radoveden. Čez nekaj časa ugotovim, da se za to jezo v bistvu skriva rahla zaskrbljenost. Pogledam vanjo, od kod izvira in ugotovim, da se je skrb začela takrat, ko mi je partnerica poslala sms sporočilo, katerega vsebina je pri meni sprožila strah.
Česa me je v resnici strah? Počakam in sem pozoren na občutke in misli. Strah me je, da bom ostal sam, da me bo partnerica zapustila. Ko pridem do jedra, mi postane jasno, da je občutek pomanjkanja in vzgib po čokoladi v resnici sprožil podzavesni strah pred zapuščenostjo. Pred to raziskavo se tega nisem zavedal in normalno bi brez obotavljanja “ubil” ta občutek zaskrbljenosti z veliko dozo sladkorja.
Ta strah je najverjetneje vplival na moje misli, občutke in delovanja celo življenje, mi krojil usodo in vplival na ogromno mojih odločitev, ne da bi se tega sploh zavedal. Zaradi tega je pomembno delati na sebi, obračati pozornost vase, se spoznavati, saj edino tako lahko vzamemo nazaj svojo moč, se osvobodimo strahov, škodljivih navad, destrukcij, ki nezavedno kontrolirajo naše življenje. A spoznati vzorce delovanja je le začetek. Potrebna je transformacija in sprememba programov s tehnikami, ki imajo moč in sposobnost vplivati na našo podzavest.
Ko človek postane dovolj energijsko pretočen, lahko takšne spremembe dela sam. Vendar večina na začetku potrebuje energijsko podporo in znanje terapevta, ki obvlada delo z razširjenimi stanji zavesti ali tako imenovanim transom.
Ekskluzivno za portal Notranjska.si piše Klemen Logar
Kolumna je avtorsko delo posameznika.
