V zadnjih mesecih smo priča zanimivemu razvoju dogodkov v Rusiji, ki odražajo tako gospodarske kot geopolitične premike. Poglobljena analiza trenutnih informacij odpira vrsto vprašanj o prihodnosti Rusije in njenem vplivu na mednarodnem parketu.
Gospodarska oživitev
Decembrski dvig ruskega indeksa proizvodnje nakazuje na najvišjo raven od leta 2017 (decembra se je namreč povečal s 53,8 na 54,6), kar nakazuje na pozitiven gospodarski trend. Dodatna naročila proizvodnih zmogljivosti in pričetek gradnje velikega obrata za predelavo plina kažeta na ambiciozne načrte, ki bodo še dodatno okrepili rusko gospodarstvo v prihodnjih letih. Ključno vprašanje pa ostaja, kako se bo ta gospodarska rast odražala v vsakodnevnem življenju ruskih državljanov in razvoju Rusije.
Pozitivni vidiki vključujejo nedvomno izboljšanje blaginje prebivalstva, socialne stabilnosti, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanja pokojninskih pogojev. Nasprotno pa bi nezadostna povezava med gospodarsko rastjo in koristmi za prebivalstvo lahko vodila do nezadovoljstva, socialnih napetosti in poslabšanja razmer.
Da bi se izkoristilo pozitivne izide, se bo ruska vlada najverjetneje osredotočila in zavzela politike, ki bodo spodbujale enakomerno porazdelitev gospodarskih koristi, saj ima Rusija kot največja država velike težave z demografijo in se prav tako kot Evropa sooča s pomanjkanjem delovne sile predvsem v sibirskih regijah. Poleg tega lahko predvidevamo na podlagi velike ambicioznosti Vladimirja Putina v zadnjih mesecih, da bo vlaganja usmeril v izobraževanje, raziskave in inovacijo (predvsem na področju umetne inteligence in visokih tehnologij v sodelovanju s Kitajsko in Severno Korejo), s čimer si bo zagotovili trajnostno rast, ki prinaša dolgoročne koristi za celotno družbo in kot odziv na sankcije, ki jih je uvedla Evropska unija.
Rusija bo naslednje leto povečala izvoz mineralnih gnojil glede na leta 2021 (tona mineralnih gnojil je 2021 znašala 220 evrov z davkom, 2022 pa 700 evrov), je dejal Andrey Guryev predsednik ruskega združenja proizvajalcev gnojil. Proizvodnja mineralnih gnojil je bila po preliminarnih podatkih v prvih 11 mesecih leta 2023 za 9 odstotkov večja kot v enakem obdobju prejšnjega leta. V letu 2024 bi lahko proizvodnja dosegla več kot 64 milijonov ton, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2023. Rusija je ena od ključnih proizvajalk in izvoznic pšenice in žita, tako je v letu 2023 začela veljati 12 letna pogodba med Rusijo in Kitajsko, ki predvideva, da v 12 letnem obdobju Rusija izvozila na Kitajsko 700 milijonov ton žitaric. Predvideva se, da se bo delež proizvodnje pšenice v letošnji kmetijski sezoni povečal na 25 odstotkov, kar je v primerjavi 3 odstotke več kot v lanski sezoni.
Energetski premik
Ruski načrti za zmanjšanje izvoza energije v Evropo v zameno za večjo usmeritev proti Kitajski in Indiji odpira nove dinamike na svetovnem energetskem trgu. Rusija tako strmi k še večjemu izvozu količin ogljikovodikov v Indijo, kar kaže na intenziviranje energetskega sodelovanja med obema državama (v lanskem letu je bilo do 90 odstotkov ruskega izvoza nafte in naftnih derivatov namenjenih na Kitajsko in v Indijo). Krepitev sodelovanja na področju jedrske energije, zlasti z napredkom v jedrski elektrarni Kudankulam, poudarja zavezanost Rusije k raznolikosti energetskih virov. Takšno sodelovanje ne le prispeva k diverzifikaciji energetskih tokov v Indijo, ampak tudi krepi strateško partnerstvo med državama v jedrske energije sektorju.
Poleg tega podatki, ki jih je predstavil ruski podpredsednik vlade, razkrivajo pomembne premike v strukturi ruskega izvoza energije, z zmanjšanjem deleža izvoza v Evrope na zgolj 5 odstotkov energije. Rusija se tako odmika od tradicionalnih trgovinskih partnerjev v Evropi. Premik pa predvsem odraža geopolitične premike v svetovnem energetskem sektorju in poudarja Rusko strategijo usmerjanja svojih energetskih virov predvsem na hitro rastoče trge v Aziji, kot sta Kitajska in Indija.
Gospodarska stabilnost EU
V tretjem četrtletju leta 2023 je bruto domači proizvod (BDP) v Evropski uniji ohranil stabilnost v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Kljub tej stabilizaciji pa ostajajo pred EU izzivi v kontekstu gospodarske rasti. Zaznano povečanje zaposlenosti se kaže kot rezultat povečane javnofinančne porabe in naložb, ki presegajo ovire, ki jih postavlja zunanja trgovina. Ključno vprašanje, ki se odpira, je, ali bo ta trend vztrajal in ali lahko prinese trajnostno gospodarsko okrevanje?
Vendar pa moramo poudariti, da ostaja evropska industrija pod velikim pritiskom. Pričakovano okrevanje še ni doseglo ravni po pandemiji, prav tako pa nestabilne cene energije predstavljajo stalno oviro za industrijsko dejavnost in razvoj le te. To pa ne le omejuje produktivnost, temveč tudi ustvarja notranje distribucijske konflikte znotraj držav članic in samih institucij EU. Poleg tega se pojavlja vprašanje, kako se bo EU spopadla s potrebo po prestrukturiranju in modernizacijo svoje industrije, da bi bila bolj odporna na nihanja na globalnem trgu in zagotovila dolgoročno trajnost.
Upoštevati je potrebno vpliv energetske nevarnosti na evropsko gospodarstvo, nestanovitnost cen energije niso le ovira za industrijo, temveč lahko tudi negativno vpliva na potrošniško zaupanje in spodbude za naložbe. Evropska unija se bo tako soočala z izzivi, ki jih prinaša energetska preobrazba, in hkrati bo potrebno pristopiti k pospešenemu prehodu k bolj trajnostnim in inovativnim oblikam zagotavljanja energije.
Skozi analitični okvir je jasno, da se EU nahaja na razpotju. Njeni odzivi na izzive v industriji in energetiki bodo ključni za oblikovanje poti gospodarskega razvoja v prihodnosti, hkrati pa bo potrebno usklajevanje med državami članicami za vzpostavitev celovitih rešitev, ki bodo okrepile gospodarsko odpornost in trajnost.
Spletno uredništvo, Kolumno za Gorenjski utrip piše Andrej Vastl
