Horizont nacionalna varnost v svetu evolucijske tehnološke revolucije
Nacionalna varnost je že od nekdaj prednostna naloga vsake države. Kljub spremembam v geopolitičnem okolju in različnim globalnim izzivom je varovanje države ostalo in ostaja bistvena naloga vsake vlade. Svetu, ki ga oblikuje tehnološka revolucija, se koncept nacionalne varnosti spreminja in prilagaja novim grožnjam in priložnostim, ki jih prinaša napredek v področjih kot so nanotehnologija, kvantno računalništvo in umetna inteligenca. V tej kolumni se bom osredotočil kako se spreminjajo horizonti nacionalne varnosti in kakšni izzivi nas čakajo v prihodnosti.
Tehnološka revolucija, ki jo doživljamo danes je brez dvoma ena največjih sprememb v zgodovini človeštva. Nanotehnologija, kvantno računalništvo in umetna inteligenca so le nekatera od področij, ki spreminjajo in bodo spreminjale naš svet v prihodnjih desetletjih. Njihov vpliv ni omejen le na znanost in gospodarstvo, temveč sega tudi v področje nacionalne varnosti, avtonomnosti države in ohranjanje varnosti kljub ekstremnemu in eksplozivnemu tehnološkemu razvoju. S povečanjem računalniške moči in sposobnostjo manipulacije na atomski ravni obstaja tudi tveganje zlorabe teh tehnologij za škodljive namene, vključno z efektivnostjo enih najbolj naprednih napadov – kibernetskimi napadi. Države in organizacije se danes spopadajo z vse bolj prefinjenimi grožnjami, ki prihajajo iz kibernetskega prostora, kibernetski napadalci izkoriščajo tehnologijo za izvajanje sofisticiranih napadov in krajo občutljivih podatkov. Zato moramo v novi dobi razvoja tehnologij in podatkovne manipulacije nujno pričeti z ozaveščanjem kibernetske varnosti, ki vključuje predvsem v vojaškem žargonu tako imenovano obrambo. Ključ za ohranjanje varnosti državljanov, gospodarstva, finančni tokov kot ostalih aspektov nacionalne varnosti, je nujno, da se tako družba kot odgovorna državna politika oprime zavedanja pomembnosti kibernetske obrambe.
Napadi na kritično infrastrukturo, kot so električna omrežja, vodovodni sistemi in prometna infrastruktura, predstavljajo resno grožnjo in bodo postala nova realnost manipulacij tako imenovanih »kibernetskih gurujev«. Možnost izpadov v teh sektorjih lahko privede do resnih gospodarskih posledic in ogrozi življenja ljudi ter delovanje osnovnih storitev, ki jih morajo države zagotavljati po ustavi za svoje prebivalstvo. V ta namen morajo države ne razviti samo kibernetske obrambne mehanizme ampak sprejeti tudi ustrezno politiko, ki bo sposobna odgovoriti na nove in nove izzive, ki nas čakajo v naslednjih letih.
Hibridna delovanja niso nov pojav, vendar so se v sodobnem kontekstu razvila zaradi tehnoloških in družbenih sprememb. Primeri hibridnih operacij segajo nazaj v zgodovino, vendar so se te taktike in strategije razvijale skozi čas. Hibridne operacije so se tako pogosto povezovale s Sovjetsko zvezo in njenimi naslednicami, uporabljale so se za doseganje političnih ciljev, vključno z destabilizacijo držav v vzhodni Evropi. Kibernetske grožnje so tako postale del hibridnih operacij, te so se najbolj pokazale pred vojaškim napadom Rusije na Ukrajino. Z razvojem tehnologije in tehnoloških znanosti, so države in organizacije pridobile sposobnost uporabe teh naprednih delovanj, ki vključujejo že prej omenjene kibernetske napade še dezinformacijske kampanje, vplivanje na volitve in gospodarski pritisk. S takšnimi operacijami se povzroči vse od destabilizacije držav do velikih gospodarskih škod in pa seveda posledično ogrožanje varnosti državljanov in stabilnosti sistemov za nemoteno delovanje vseh ključnih sektorjev.
Tehnološka revolucija ni prinesla samo razvoj tehnoloških rešitev, ki lahko služijo na eni strani kot orodje na drugi strani pa kot orožje, z revolucionarnim razvojem se spreminja tudi način, kako bomo sposobni razumevati svet okoli nas in se nanj tudi ustrezno odzivati. Geoprostorsko razumevanje, ki temelji na podatkih iz satelitov in senzorjev, postaja ključno spremljanje, nadzorovanje in na drugi strani odzivanje na spremembe ali ogrožanja nacionalno varnost. Kot smo predhodno omenili, da revolucionarni napredek v tehnologiji služi predvsem in poglavitno kot orodje, saj to vrstne rešitve omogočajo boljše spremljanje vojaških premikov, naravnih katastrof in okolijskih sprememb, kar je pomembno pri takojšnjem odločanju in odzivanju v primeru kriznih situacij.
Kako naprej? do leta 2050?
S pogledom v prihodnost se zastavlja vprašanje, kakšni izzivi nas čakajo v obdobju do leta 2050. Težko je sicer natančno napovedati prihodnost, vendar pa se lahko identificira nekaj ključnih trendov.
S povečanjem računalniške moči in razvojem kvantnega računalništva se lahko pričakuje, da bodo kibernetski napadi postali še bolj sofisticirani. Napadalci bodo najverjetneje izkoriščali kvantno računalništvo za dešifriranje, kar bo postavljalo nenehno pod vprašaj varnost komunikacij in varnost podatkov, ki so ključni element za manipulacijo, trgovanje in obvladovanje situacij.
Hibridne operacije, kot eden najbolj razvijajočih se elementov bodo verjetno postali še bolj razširjene in kompleksne, kar bo države in organizacije postavljalo pod nenehne izzive in prilagajanja. Širile se bodo prek meja, kar bo zahtevalo tesno sodelovanje med državami in mednarodnimi organizacijami, tako bo globalna mreža hibridnih akterjev zahtevala globalne odzive. V političnem smislu se bodo še naprej vključevale v volitve, v ustvarjanje politične nestabilnosti in oblikovanje javnega mnenja. Z razvojem tehnologije se bodo pojavile prav tako nove oblike dezinformacij, ki bodo težje prepoznati in sledljive, to bo vsekakor zahtevalo razvoj novih tehnoloških orodij in rešitev za razkrivanje lažnih informacij.
Ob upoštevanju naraščajoče kompleksnosti in izzivov v svetu, bo geoprostorsko razumevanje še bolj ključno za nacionalno varnost do leta 2050. V prihodnosti lahko pričakujemo več razsežnosti in izzivov predvsem na področjih:
Konkurenca za naravne vire – povečevanje svetovnega prebivalstva in naraščajoče povpraševanje po naravnih virih, kot so voda, hrana, energija in redke kovine, bo razumevanje geoprostora ključno za zagotavljanje nacionalne gospodarske varnosti.
Spreminjanje vplivnih območij – Geopolitične spremembe in premiki moči bodo privedli do sprememb v vplivnih območjih, države bodo morale natančno spremljati te premike in se nanje ustrezno in hitro odzvati.
Okolijske spremembe – Podnebne spremembe in povečanje naravnih nesreč bodo zahtevali boljše razumevanje geografskih ranljivosti in pripravljenost na naravne katastrofe s spremljanjem situacij z naprednimi tehnologijami, ki bodo sposobne v »real time« prediktirati in identificirati možnosti nastanka izrednih stanj.
Migracije in demografske spremembe – Migracijski tokovi s pričetkom oziroma izrazitim skokom leta 2015 ne pojenjajo in nam ponujajo izziv s katerim se trenutno Evropa ukvarja. Migracijski tokovi bodo tako postali nova realnost, ki bodo geoprostorsko dogajanje dodatno spremenili in oblikovali po novih normativih in idealih. Migracijski tokovi bodo predvsem odvisni od konfliktov med državami in spreminjanem podnebja. Evropski demografski kazalnik ni zavidljiv, saj se evropsko prebivalstvo hitreje stara, na drugi strani se demografija Indije in Kitajske postavlja kot mlado alternativno in napredno. Ustrezno razumevanje dogajanja na področju migracijskih tokov in demografskih sprememb bo v naslednjih letih pripeljalo do drastičnih sprememb, kar bo vzpodbudilo države k oblikovanju ustreznih politik o migracijah in varnostnih ukrepih.
Na področju zunanjih odnosov in trgovine bo predvsem vključevanje v globalno trgovino in vzpostavljanje mednarodnih partnerstev zahtevalo natančno razumevanje geoprostorskega aspekta, da se bodo izkoristile trgovinske priložnosti in posledično izognili varnostnim grožnjam.
Odgovori za obvladovanje nacionalne varnosti
Kot smo že v začetku povedali je zagotavljanje nacionalne varnosti v svetu tehnološke revolucije celovit pristop in zahteva celostno obravnavo. Države bodo morale razviti zmogljive kibernetske obrambne mehanizme, vlagati v izobraževanje in usposabljanje kibernetskih strokovnjakov ter razvijati ustrezne politike zaščite kritične infrastrukture.
Prav tako bo izredno pomembno, da bodo države razvijale strategije za soočanje s hibridnimi grožnjami/obrambo, vključno s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in ter razviti ustrezne tehnološke rešitve in orodja za prepoznavanje dezinformacij. Države se bodo morale hkrati osredotočiti na izobraževanje svojih državljanov o kibernetski varnosti in odzivanje na le-te.
Kaj pa je ključno, da se razvije pri tehnološkem razvoju? Etika in etično razmišljanje. Kako bomo zagotovili, da uporaba novih tehnologij sledi etičnim načelom? Kako bomo zaščitili zasebnost in pravice posameznikov? To so vprašanja, ki bodo zahtevale premišljene odgovore in pripravo ustreznih politik.
Prihodnost nacionalne varnosti bo zahtevala sodelovanje med državami, razvoj novih tehnoloških rešitev in etično razmišljanje o uporabi teh tehnologij. Ključno bo, da se bodo države prilagajale spremembam, ki jih prinaša tehnološka revolucija, ter, da bodo razvijale strategije, ki bodo omogočale ohranitev varnosti in stabilnosti v prihajajočem dinamičnem svetu in nestabilnem obdobju.
Tako Nacionalna varnost ostaja temeljna vrednota vsake države, vendar pa se način, kako se jo doseže, spreminja. V svetu tehnološke revolucije bo torej ključno, da se bomo prilagodili novim izzivom, ki nam jih prinaša prihodnost, ter, da se bo zagotavljala varnost in blaginja državljanov.
Lahko rečemo, da bo to temeljna naloga tako držav kot sveta, ki bo zahtevala odločnost, vizijo in sodelovanje in da bo hkrati sledilo smernicam etike in ter ohranjanju človečnosti v obdobju »evolucijskega tehnološkega razvoja«.
Spletno uredništvo Avtor kolumne Andrej Vastl
