Vstop v leto 2024 prinaša pred seboj fascinantno kombinacijo geopolitičnih premikov in tehničnih inovacij, ki bodo oblikovale svetovno sceno. Razcvet umetne inteligence, razvoj kvantnega računalništva ter implementacija nevronskih mrež sta postala osrednja točka pozornosti. Medtem, ko Evropska unija že ureja to področje z zakonskimi normativi, Rusija in Kitajska izkazujeta ambicije za izgradnjo lastnih tehnoloških imperativov.
Oceani, ki predstavljajo dom za 94 % vsega življenja na Zemlji, se vzpenjajo kot ključna gospodarska sila in varnostna enota. Več kot 90 % svetovne trgovine poteka po pomorskih poteh, vendar so najbolj obremenjeni tranzitni koridorji na robu geopolitičnih motenj. Ta dinamika postavlja v ospredje vprašanja o stabilnosti globalnih morskih poti ter poudarja pomen oceanične geopolitike. Globokomorsko rudarjenje se kaže kot ključno področje, saj naj bi zagotavljalo tretjino oskrbe s kritičnimi minerali, ključnimi za prehod v obnovljivo energetiko. Ta premik nosi potencial za prestrukturiranje globalnih ekonomskih odnosov in poudarja pomen surovin v kontekstu naraščajočih tehnoloških zahtev.
Vzhajajoča slika vzhajajočih globalnih napetosti kaže na vztrajajočo vojno med Ukrajino in Rusijo, ki se bo verjetno nadaljevala brez znatne vojaške podpore Združenih držav Amerike in EU. Volitve v Združenih državah Amerike leta 2024 bodo ključno oblikovale smer svetovne politike, vplivale pa bodo tudi na krizna žarišča, kot sta Izrael in Hamas ter Rusija in Ukrajina, prav tako pa na dogajanje na Balkanu.
Evrazija bo doživela krepitev trgovinskih, industrijskih in vojaških vezi, pri čemer bosta ključni akterji Rusija in Kitajska. Nenazadnje je začela veljati 12 letna žitna pogodba med Rusijo in Kitajsko, ki bo potekala po novi II. Svilnati poti čez železniški koridor v Mongoliji. Rusija bo tako zagotovila 70 milijonov ton žita Kitajski, podpisanih je bilo veliko sporazumov tako z okoliškimi državami kot s Savdsko Arabijo, kjer so predsednika Putina sprejeli z najvišjimi častmi. Japonska se kaže kot opazna sila, ki bi v prihodnosti lahko prevzela vodilno vlogo nad Kitajsko. Predsednik vlade Fumio Kishida se pripravlja na pomembno diplomatsko odpravo v začetku leta 2024, ko bo obiskal regijo in se srečal z voditelji Kirgizistana, Uzbekistana, Kazahstana, Tadžikistana in Turkmenistana. Glavni cilj tega srečanja je vzpostavitev tesnejših gospodarskih vezi med Japonsko in državami Srednje Azije.
Ena od ključnih točk zanimanja Japonske je ogromno bogastvo ogljikovodikov v tej regiji. Srednja Azija namreč predstavlja pomemben vir teh surovin, ki so ključne za energetsko neodvisnost držav. Japonski voditelji se nadejajo, da bodo skozi dialog in sodelovanje okrepili energetsko varnost države. Raznolike naravne vire, ki jih najdemo v Srednji Aziji, lahko predstavljajo privlačne možnosti za naložbe in sodelovanje v različnih sektorjih, vključno z rudarstvom in predelavo mineralov. Hkrati pa se Japonska osredotoča na globalno sodelovanje, saj spodbuja naložbe v Latinsko Ameriko in Afriko ter krepi diplomatske odnose s tradicionalnimi partnerji v jugovzhodni Aziji. Ta povezovanja so del celovite strategije Japonske za diverzifikacijo gospodarskih odnosov in povečanje vpliva na mednarodnem prizorišču.
Nemško gospodarstvo je doživelo dva ključna šoka med pandemijo. Zaprtje Kitajske, največje trgovinske partnerice, je povzročilo težave, hkrati pa se je oskrba z rusko energijo upočasnila po invaziji na Ukrajino. To razkriva resno odvisnost od globalnega trga. Nemčija mora razmisliti o diverzifikaciji virov energije in naložbah v digitalno tehnologijo. S spremembami v evropski ekonomski pokrajini, z vzponom Poljske, se odpirajo nove priložnosti, ki zahtevajo prilagoditev nemške politike za trajnostno gospodarsko rast. Boj za prevlado nad Afriško celino se bo okrepil, medtem, ko se bo Indija, glede na demografske kazalnike, vzpenjala kot eksplozivno gospodarsko središče v povezovanju z Afriško unijo in tako preseglo gospodarski in razvojni vidik Kitajske.
Severna Koreja, ob podpori Rusije, bo intenzivirala aktivnosti na področju jedrskega sektorja, kar predstavlja pomembno tveganje za regionalno in globalno varnost. Rusija bo ostala ključni izvoznik zemeljskega plina, medtem, ko se bo Evropa trudila doseči večjo energetsko neodvisnost z zelenim gospodarstvom in izrabo alternativnih virov energije.
Migracija iz konfliktnih območij, kot so Sirija, Afganistan, Iran, Pakistan, Palestina in Turčija, bo še naprej oblikovala globalni družbeni kontekst. V ta namen bo Evropa kot celina, v naslednjih letih deležna dviga muslimanskega verskega vidika, ki bo v določenih področjih celo prevladal. Evropa bo prav tako glede na migracije, morala sprejeti nove resolucije, socialne politiki in ekonomsko politiko, saj glede na število prebivalstva, ki se v tem kontekstu povečuje z samimi migracijami ne bo sposobna obvladovati socialnega vidika. Sprejeti bo potrebno globalno migrantsko politiko, ki bo omogočala asimilacijo in integracijo migrantov Bližnjega vzhoda in posledično ohranjati normative in vrednote, na katerih sloni tako Evropska unija kot države evropskega kontinenta.
Povzetek in vidiki vprašanj
Tehnološki razvoj, ki ga doživljamo, presega zgolj meje in kode računalniških zaslonov. Umetna inteligenca, kvantno računalništvo in nevronske mreže niso le orodja, temveč odsev naše sposobnosti, da se soočamo z izzivi in oblikujemo rešitve. Naša pot v digitalno dobo zahteva ne le tehnično spretnost, temveč tudi etično zavest. Kako bomo usmerjali tehnologijo, da bo služila vsem, ne le izbranim nekaj?
Oceani, ki so bili nekoč prostor odkrivanja in povezovanja, zdaj postajajo prizorišče geopolitičnih napetosti. Potrebujemo ne le trdne politične odločitve, temveč tudi globoko zavedanje o odgovornosti do ekosistemov, ki tvorijo našo osnovo. Kako bomo zgradili mostove med državami in naravami ter ohranili ravnovesje, ki je ključno za našo prihodnost?
Globokomorsko rudarjenje kot odgovor na potrebo po kritičnih mineralih odpira vrata v neznano. V tej odisejadi pod morsko gladino in v naših lastnih razmišljanjih moramo iskati ne le bogastvo, temveč tudi modrost. Kako bomo uravnotežili potrebo po napredku z odgovornostjo do narave?
V politični areni se odvijajo drame, ki odražajo trdne resnice in negotove prihodnosti. Vojne, volitve, konflikti – vsak dogodek nosi v sebi potencial za spremembo. Zavedanje, da smo vsi del iste globalne družine, postaja ključno za oblikovanje odgovornih političnih odločitev. Kako bomo pletli vezi med narodi, ko se soočamo z izzivi, ki se ne ozirajo na meje?
Evrazija, ki vstopa na odru kot gospodarska sila, predstavlja izziv in hkrati priložnost. V času, ko je povezanost ključna, moramo razviti načine sodelovanja, ki bodo temeljili na medsebojnem spoštovanju in prizadevanju za skupno dobro. Kako bomo vnovič oblikovali svetovno ekonomsko krajino, da bo služila vsem, ne le nekaterim?
Ekonomski premiki v Nemčiji in Poljski so le odsev sprememb v moči in vplivu. Namesto, da bi gledali na to kot na boj za prevlado, moramo videti priložnost za povezovanje in skupno rast. Kako bomo sprejeli izzive, ki jih prinašajo ekonomske spremembe, in oblikovali prihodnost, ki bo vključujoča in trajnostna?
Slovenijo v letu 2024 čakajo številni izzivi, ki odražajo globalne premike na področju tehnologije, ekonomije in geopolitike. Tehnološki razvoj, zlasti umetna inteligenca, postaja ključen dejavnik našega vsakdana. Pomembno je, da kot družba ne le sledimo temu razvoju, temveč aktivno oblikujemo smernice uporabe tehnologije, z zagotavljanjem etičnih smernic in enakopravnega dostopa do njenih koristi za vse državljane.
Na gospodarskem področju se bomo morali prilagoditi spremembam v globalnih ekonomskih dinamikah, zlasti glede na premike v moči v Nemčiji in Poljski. Slovenija ima priložnost krepiti sodelovanje in izkoristiti nove ekonomske priložnosti, hkrati pa mora razviti strategije za vključujočo in trajnostno rast, ki ne bo odvisna le od tradicionalnih virov.
Geopolitična dinamika na svetovni ravni se odraža tudi v Sloveniji, zlasti v okviru Evropske unije. Naša država bo morala aktivno prispevati k oblikovanju skupne evropske usmeritve, upoštevajoč izzive migracij, digitalizacije in naraščajoče vloge ekonomskih akterjev, kot je Evrazija.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija se sooča s kompleksnimi izzivi na področju migrantskih politik, kjer mora prevzeti odločno stališče pri varovanju suverenosti, kulturne dediščine in identitete slovenskega naroda. Nahajamo se na križišču migrantskih, gospodarskih in trgovinskih poti, kar izpostavlja ključno vlogo Slovenije kot prestopnega pola na Balkanskem polotoku ter pomembnega igralca v evropskem kontekstu, predvsem skozi prizmo pristanišča Luke Koper.
V prihodnjih letih bo nujno pospešeno nadgrajevati celotno prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, le s tem bomo ponovno utrdili svoj položaj med perspektivnimi evropskimi državami. Kljub svoji majhnosti ima Slovenija izjemne možnosti za razvoj, še posebej na področju visokotehnoloških in inovativnih industrij. S temi segmenti lahko igramo ključno vlogo v razvojni tehnologiji, ki je ključna za napredovanje v sodobno družbo.
Slovenija se mora zavedati pomena učinkovitega upravljanja migracijskih tokov, obenem pa ohranjati svojo kulturno dediščino in enotnost naroda. Strategična vloga Ljubljane kot prestolnice ter Luke Koper kot pomorskega vozlišča poudarja potrebo po nenehnem razvoju infrastrukture, ki bo omogočila trajnostno rast in konkurenčnost v evropskem prostoru.
S poudarkom na visokotehnološkem sektorju in inovacijah lahko Slovenija postane gonilna sila evropskega razvoja. Investicije v znanost, raziskave in razvoj ter izobraževanje bodo ključnega pomena za izkoriščanje potenciala, ki ga ponuja digitalna doba. S tem bomo ne le ohranili svojo suverenost, temveč tudi postali gonilna sila napredka v sodobni družbi.
Vse to zahteva premišljeno vodstvo, ki združuje tehnološko ozaveščenost, gospodarsko prilagodljivost, okoljsko odgovornost in politično stabilnost. Slovenija ima priložnost, da postane konstruktiven akter v spreminjajočem se svetu, in s pravimi strategijami ter odločitvami lahko oblikuje svojo prihodnost v letu 2024 ter prispeva k globalnemu razvoju na način, ki bo koristen za vse.
Spletno uredništvoKolumno za Gorenjski utrip piše Andrej Vastl
