Konec avgusta je delegacija približno 20 severnokorejskih uradnikov, vključno z nekaterimi, ki nadzorujejo varnostne protokole vodstva, z vlakom potovala iz Pjongjanga v Vladivostok, nato pa odletela v Moskvo, kar kaže, da Severna Koreja resno misli glede obiska gospoda Kima. Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel povabilo Kim Džong Una, da obišče Severno Korejo, Povabilo je bilo podano na vrhu v vzhodni Rusiji, na katerem so razpravljali o vojaških zadevah, vojni v Ukrajini in pomoči severnokorejskemu satelitskemu programu.
V septembru je prav tako bila sklicana pomembna skupščina, na kateri so sodelovali kitajski zunanji minister Wang Ji, sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev in sekretar mongolskega sveta za nacionalno varnost. Ob tem so se pojavili ambiciozni načrti za oblikovanje petih cestnih in treh železniških koridorjev v Mongoliji. Te usmeritve in potrjeni načrti na skupščini postavljajo temelje za okrepljeno sodelovanje.
Skupne točke Rusije, Kitajske, Mongolije in Severne Koreje
Vse te države so del azijske celine in mejijo ali pa so blizu ena drugi. To geografsko sosedstvo vpliva na njihove medsebojne odnose in sodelovanje. Države redno sodelujejo v regionalnih in mednarodnih forumih, kot je Šanghajska organizacija za sodelovanje (Shanghai Cooperation Organization – SCO), ki spodbuja sodelovanje med članicami v različnih področjih, vključno z varnostjo in gospodarstvom. Rusija, Kitajska in Mongolija sodelujejo v različnih gospodarskih projektih in trgovinskih odnosih, saj delijo skupno mejo in imajo interes za razvoj infrastrukture, trgovine in energetskih projektov.
Rusija in Kitajska sta dve od največjih svetovnih držav po površini in prebivalstvu, kar ju postavlja v središče svetovnih dogodkov. Kitajska je tudi največji trgovinski partner za številne države, vključno z Rusijo. Vse štiri države se soočajo s svojimi geopolitičnimi izzivi, Rusija je izvedla/izvaja invazijo na Ukrajino, Kitajska si prizadeva za širitev svojega vpliva na območju Južnega Kitajskega morja, Severna Koreja pa je predmet mednarodnih skrbi zaradi svojega jedrskega programa.
Države veže prav tako avtoritativno politično vodenje, kjer ima centralna oblast moč nad prebivalstvom in kjer so pogosto kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
Takšna združitev ter diplomatski odnosi lahko narekujejo v prihodnje združenje držav v sistem unije, ki bi služila kot protiutež ZDA, Evropski uniji ter na obrambnem področju protiutež zveze NATO.
Toda, kaj se zgodi, če bi se te države združile? Ideja o njihovem morebitnem združenju v sistem unije je kot temačna senca, ki bi vznemirila diplomate in analitike. Resnična, zamisel o združenju držav z avtoritarnimi režimi, predstavlja intriganten scenarij, ki bi lahko imel globok vpliv na svetovno politično krajino.
Kaj se zgodi, če bi te države dejansko združile moči? To bi lahko pomenilo oblikovanje novega političnega bloka, ki bi se postavil nasproti tradicionalnim demokratičnim zaveznicam, kot so ZDA in Evropska unija.
Razvoj tranzitnih poti in krepitev trgovinskih in obrambnih vezi med Kitajsko, Rusijo in Mongolijo zagotovo odraža kompleksno geopolitično dinamiko. Naraščajoča pozornost Mongolije kot tranzitnega vozlišča ima potencial za koristi v gospodarstvu in trgovini, vendar hkrati prinaša tudi nekatere izzive in vprašanja.
Posledice
Evropska unija se že dolgo ponosno oglašuje kot simbol stabilnosti in miru na stari celini. Vendar pa kazalniki varnostnega okolja v EU še zdaleč niso več tako bleščeči in ne obremenjujoči za države članice. Slabšanje varnostnega okolja v EU predstavlja resen izziv, ki zahteva tako našo pozornost in razmislek ter na drugi strani reakcijo vrha države za sprejemanje ukrepov in izvedbo raznih preventivnih varnostnih načrtov, scenarijev in ukrepov.
Eden od ključnih razlogov za ta izziv je geopolitična dinamika, ki se spreminja v nepredvidljive smeri. Vstop v 21. stoletje je prinesel nove grožnje, vključno z globalnim terorizmom, kibernetskimi napadi in hibridnimi vojnami in nenazadnje novo vojno prizorišče med Izraelom in Hamas. Kljub temu, da se varnostno okolje tako EU kot držav članic zaostruje, ter enormno povečuje prihod ilegalnih migrantov v EU, pa smo na domačih tleh priča naraščanju politične polarizacije, vse večjemu vplivu populizma na politično odločanje ter nestabilnost politične elite.
Poleg tega se politična polarizacija znotraj nekaterih držav članic EU izraža tudi na mednarodnem prizorišču, kar pa otežuje usklajevanje stališč predlaganih na EU. S tovrstnim pristopom se zmanjšuje sposobnost odzivanja na globalne izzive, kot so krize na Bližnjem vzhodu in migracije in nenazadnje tako vojna v Ukrajini kot novo vojno prizorišče med Izraelom in Hamas-om.
Kljub tem izzivom pa je pomembno, da ne pozabimo in da vzpodbujamo ter ohranjamo vrednote, na katerih temelji EU: mir, demokracija, človekove pravice in pravna država. V času naraščajočih groženj je ključno, da EU ohrani svojo enotnost in se ne oddalji od teh vrednot.
Nova realnost in spopad so kibernetske grožnje, ki so postale vsakdanja resničnost, ki ogroža ne le varnost informacijskih sistemov, temveč tudi nacionalne varnosti in stabilnost gospodarstva. EU se trudi vzpostaviti okvir za obrambo pred kibernetskimi napadi, vendar še vedno obstajajo vrzeli med zaznavanjem grožnje in učinkovitim odzivom nanje.
V zaključku se moramo zavedati, da kljub potencialnim izzivom, ki jih prinaša hipotetična združitev držav z avtoritarnimi režimi, ostajajo temeljne vrednote Evropske unije nespremenjene in ključne za našo prihodnost. Vrednote, kot so mir, demokracija, človekove pravice in pravna država, ostajajo naša moralna in politična opora.
Izzivi, ki se pojavljajo na svetovnem odru, nas spominjajo na nujnost, da se zavzemamo za te vrednote. Namesto da se osredotočamo zgolj na morebitne grožnje, bi morali okrepiti svoja prizadevanja za širjenje in krepitev teh vrednot tako znotraj kot zunaj Evropske unije.
V svetu, ki se spreminja in se sooča s številnimi izzivi, so mir, demokracija, človekove pravice in pravna država naše najboljše orodje za oblikovanje sveta, v katerem želimo živeti. Tako ostaja naša odgovornost, da jih negujemo in branimo, ne glede na izzive, ki se ali se bodo pojavljali.
Rusija, Kitajska, Mongolija in Severna Koreja ostajajo ključne igralke na svetovnem odru zaradi svoje velikosti, moči in geopolitičnega vpliva. Svetovni politični okvir se nenehno spreminja, a kljub nepredvidljivem dogajanju je ključno, da se ohranja odprte oči, ostaja zvest vrednotam ter se išče morebitne načine za zagotavljanje miru ter sodelovanje.
Spletno uredništvo Kolumno za Gorenjski utrip piše Andrej Vastl
