Na enotnem evropskem trgu ni prostora za dvojno kakovost izdelkov. Ne glede na to, v kateri državi kupimo nek izdelek, mora biti zanj zagotovljena enaka kakovost. Potrošniki upravičeno pričakujejo, da bodo v enaki embalaži dobili enako vsebino, ne glede na to ali jo kupijo v Nemčiji ali v Sloveniji.
Če temu ni tako, gre za zavestno zavajanje s strani proizvajalcev ali trgovcev. Romana Tomc je povedala: »Ponavadi so izdelki nižje kakovosti namenjeni na trge držav, ki sodijo v vzhodni del Evropske unije. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre pri problematiki dvojnih standardov tudi za očitno podcenjevanje ljudi, ki naj bi sprejemali nižjo kakovost izdelkov samo zato, ker živijo v manj razviti državi članici. To ni sprejemljivo.«
Na podlagi nekaj odmevnih primerov je bila opravljena tudi širša evropska raziskava, ki je pokazala, da so očitki glede dvojne kakovosti utemeljeni. Raziskava, ki je bila narejena tudi v Sloveniji, je pokazala, da se izdelki, ki se oglašujejo in prodajajo pod isto blagovno znamko in v navidez enaki embalaži, dejansko razlikujejo po sestavi in sestavinah v škodo potrošnikov. »Takšne razlike niso bile ugotovljene samo pri živilih, ampak pogosto tudi pri neživilskih izdelkih, še posebej pri detergentih, kozmetiki, toaletnih pripomočkih in izdelkih namenjenim dojenčkom. Pojasnila korporacij, da sledijo različnim okusom potrošnikov, so le izgovori, ki nimajo resne podlage,« je nedavno študijo o dvojni kakovosti komentirala Romana Tomc.
Odbor za notranji trg (IMCO) v Evropskem parlamentu je leta 2018 pripravil poročilo o dvojni kakovosti izdelkov, ki se je osredotočalo predvsem na živila, vendar poziva k širšemu delu na tem področju. Novembra 2019 je bila sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ki kot zavajajočo poslovno prakso opredeljuje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enako blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti, razen če je to utemeljeno z legitimnimi in objektivnimi dejavniki.
»Jasno je, da lahko proizvajalci spreminjajo in prilagajajo sestavo izdelka glede na preference potrošnikov na nekem trgu. Pomembno pri tem je, da je to jasno označeno in da ne pride do zavajanja. Na enotnem evropskem trgu smo dolžni sprejemati takšno zakonodajo, ki bo ščitila potrošnike pred zlorabami,« je povedala Romana Tomc, članica odbora za notranji trg.
