Okuženi klopi, ki prenašajo klopni meningoencefalitis (KME), so najbolj prisotni na območjih Notranjske, Gorenjske, Koroške in Ljubljane z okolico. Letno se v Sloveniji s KME okuži približno 100 ljudi, a strokovnjaki opozarjajo na prenizko precepljenost prebivalstva, kar povečuje tveganje za resne posledice. Zdravstvene oblasti pozivajo k večji ozaveščenosti in cepljenju, da bi zmanjšali pojavnost bolezni.
V povprečju se v Sloveniji letno zabeleži približno 170 primerov KME, medtem ko je pred desetimi leti to število dosegalo 250. Čeprav je cepljenje proti KME brezplačno za otroke, rojene po letu 2016, in odrasle, rojene med letoma 1970 in 1980, je precepljenost še vedno nizka. Le 19 odstotkov prebivalstva je prejelo vsaj en odmerek, redno pa se cepi le 8 odstotkov ljudi.
Okužba z virusom KME se prenaša predvsem z ugrizom okuženega klopa. Po inkubacijski dobi, ki traja med 7 in 14 dnevi, se bolezen pogosto razvije v dveh fazah. Prva faza vključuje simptome, kot so vročina, mišične bolečine in glavobol, ki trajajo do štiri dni. Po obdobju brez simptomov se lahko pojavijo resnejši znaki, kot so visoka vročina, hud glavobol, slabost, bruhanje in v hujših primerih celo nezavest ali smrt.
Pri starejših od 60 let se bolezen pogosto izrazi v težji obliki, kar lahko vodi v paralizo in trajne posledice. Strokovnjaki opozarjajo, da je delovna nezmožnost pri okuženih povprečno en mesec, pri tretjini bolnikov pa ostane post-KME sindrom, ki izrazito poslabša kakovost življenja.
Franc Sterle z infekcijske klinike pojasnjuje, da pri njih zdravijo približno 70 odstotkov okuženih s KME. Bolniki, ki razvijejo težje oblike bolezni, pogosto potrebujejo dolgotrajno intenzivno rehabilitacijo, ki lahko vključuje učenje osnovnih gibalnih funkcij, kot so premikanje okončin in hoja. Klemen Grabljevec z URI Soča dodaja, da takšni bolniki pogosto potrebujejo umetno ventilacijo in se morajo ponovno naučiti osnovnih življenjskih funkcij.
Rehabilitacija bolnikov s težjim potekom bolezni je izjemno draga, stroški oskrbe pa dosegajo več sto tisoč evrov. Bolniki, ki se ne morejo več samostojno oskrbovati, pogosto končajo v domovih za starejše ali potrebujejo drugo obliko dolgotrajne oskrbe. Grabljevec opozarja, da bi bilo iz finančnega vidika smiselno povečati precepljenost prebivalstva, saj bi s tem zmanjšali število hudih primerov KME.
Klopni meningoencefalitis je resna bolezen, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice in visoke stroške zdravljenja. Kljub razpoložljivemu cepivu je precepljenost nizka, zato je bistveno ozaveščanje javnosti o pomembnosti cepljenja, da bi preprečili zaplete in zmanjšali tveganje okužbe.
Spletno uredništvo
