Janez Janša je 16. julija letos prejel poziv Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kjer je moral pojasniti, ali je bila njegova pravica do svobode govora v Sloveniji kršena. Pritožbo je vložil že julija 2024, saj meni, da so domača sodišča napačno presodila ključne vidike njegovega primera, vključno s političnim ozadjem njegove izjave kot člana opozicije. Trdi, da je njegova izjava na Twitterju (danes X) opozarjala na problem pristranskosti medijev, kar je v javnem interesu.
Janša poudarja, da sodišča niso upoštevala narave Twitterja, ki je znan po “spontanih in ekspresivnih izmenjavah kratkih mnenj”. Po njegovem mnenju je bila njegova izjava le metafora za pristransko poročanje Eugenije Carl, ki jo vidi kot javno osebo. ESČP je obema stranema predlagalo, naj se opreta na pet podobnih sodb, vključno z zadevo Sanchez proti Franciji, kjer ni bilo kršitve svobode izražanja, v nasprotju s primeri proti Turčiji, Madžarski, Armeniji in Makedoniji, kjer je do kršitev prišlo.
Pravnik Jurij Toplak, direktor raziskovalnega centra Alma Mater Vienna, izpostavlja, da se praksa sodišča glede svobode govora skozi leta spreminja.
“Zadeva je nepredvidljiva in odvisna tudi od tega, kateri sodniki bodo odločali,” navaja Toplak. “Možno je, da bo sodbo sprejelo sedem sodnikov, lahko pa se odločijo zadevo prepustiti velikemu senatu 17 sodnikov,” dodaja.
Težave za Janšo so se začele marca 2016, ko je na Twitterju napisal žaljiv tvit o novinarki Eugeniji Carl, zaradi česar je ta zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve. Prvostopenjsko sodišče je Carlovi prisodilo 6000 evrov odškodnine. Janša se je pritožil, a so višje sodišče, vrhovno sodišče in ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrnila. Ustavno sodišče je poudarilo pomen svobode izražanja izvoljenega predstavnika, vendar le, če ta prispeva k razpravi o pomembni družbeni temi in ne vsebuje žaljivih izjav “ad personam”.
“Če je pritožnik res želel odpreti temo o domnevni politični pristranskosti, bi to lahko izrazil na manj žaljiv način,” so zapisali sodniki.
Janšev primer ponovno odpira razpravo o mejah svobode govora in vlogi sodišč pri njenem varovanju. Odločitev sodišča v Strasbourgu bi lahko imela pomembne posledice za podobne primere v prihodnosti.
Spletno uredništvo
