Trenutno dogajanje v svetu je prepleteno z različnimi geopolitičnimi dogodki in nujno je razumeti, kako se medsebojno povezujejo, oblikujejo svetovni red in vplivajo na globalno dogajanje. Svet se sooča z kompleksnimi izzivi, ki zahtevajo premišljen in informiran pogled na mednarodne odnose.
V tej kolumni bomo raziskali različne vidike svetovne politike, se poglobili v aktualne konflikte, analizirali diplomatske odnose med državami ter razpravljali o možnih scenarijih in posledicah za prihodnost. Geopolitični kompas nas bo usmerjal skozi splet svetovnih izzivov, razkrival ozadja konfliktov ter ponujal vpogled v dinamiko, ki oblikuje sodobni svet.
Bližnji vzhod – Vojna Izrael-Palestina in Regionalne Posledice
Nadaljevanje napetosti med Izraelom in Palestino, ob podpori Hezbolaha in Hamasa, ima močan odmev na geopolitično dogajanje. Hamas, ki je prišel na oblast z demokratičnimi volitvami leta 2006, predstavlja kompleksno dinamiko.
Njihova izvolitev je bila odraz nezadovoljstva palestinskega prebivalstva, vendar so metode, s katerimi ohranjajo oblast, deležne večletnih kritik, praktično od leta 2006 ni bilo volitev. Represija nad političnimi nasprotniki in zatiranje palestinske družbe s strani Hamasa prinašata dodatno napetost v že kompleksen bojni spopad. Hazbolah, s sedežem v Libanonu, ni le palestinska organizacija, ampak tudi ključni igralec v širšem regionalnem okviru, njihova podpora režimu v Siriji je povzročila kontroverze in dodatno načela odnose v sami regiji.
Vpliv, ki ga prinaša na dogajanje v konfliktu Izrael-Palestina je kompleksen in zasidran v regionalnem geopolitičnem ravnotežju. Regionalna nestabilnost, ogrožena energetska varnost ter odmevi na svetovno gospodarstvo so le nekateri vidiki, ki jih je treba še kako skrbno upoštevati.
Evropa v senci rusko-ukrajinskega spopada
Evropa se trenutno sooča z zapletenimi izzivi na področju varnosti, oskrbe z energijo in migracij, pri čemer rusko-ukrajinski spopad predstavlja osrednji kontekst. Zgodovinsko gledano so razdelitve med Vzhodom in Zahodom ter ustanovitev Evropske unije pomembno oblikovale evropski prostor.
Situacija z migracijami v Evropi je delno posledica razseljevanja zaradi rusko-ukrajinskega
spopada ter drugih regionalnih konfliktov, to dogajanje postavlja EU pred izziv, kako uskladiti politike in ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov. Hkrati so schengenske meje pod pritiskom zaradi migracijskih tokov, kar postavlja pod vprašaj koncept svobodnega gibanja v Evropi.
Energetska odvisnost Evrope od Rusije dodatno komplicira položaj. Vprašanja energetske varnosti in potrebe po diverzifikaciji virov postajajo ključna. S strateško odvisnostjo od ruskih energetskih virov se je EU znašla v ranljivem položaju, ki bo v prihodnje zahteva premišljen odziv.
Sedanji izzivi postavljajo EU pred nalogo usklajenega odziva na vzhodu, kar je ključno za
ohranjanje stabilnosti. Spretnost v diplomatskih pristopih, usklajenost politik in odločnost v
zagovarjanju skupnih vrednot so ključni elementi, ki bodo oblikovali prihodnost Evrope v senci rusko-ukrajinskega spopada.
Kitajsko-tajvanski šah – Globalna dinamika in trgovinski interesi
Zgodovinski kontekst dogajanja med Kitajsko in Tajvanom izvira iz državljanske vojne v Kitajski (1927-1950), ko so komunisti pod vodstvom Mao Zedonga prevzeli oblast na Kitajskem, medtem ko so nacionalisti pod vodstvom Chiang Kai-sheka pobegnili na Tajvan. Po tej vojni sta se oblikovali dve politični entiteti – Ljudska republika Kitajska na Kitajskem in Republika Kitajska na Tajvanu.
Napetost, ki narašča med Kitajsko in Tajvanom se kaže v naraščajočem trgovinskem boju in
geopolitični rivalstvu. Kitajska vztraja, da ima suverenost nad Tajvanom, medtem ko Tajvan želi ohraniti svojo neodvisnost, ne smemo pa pozabiti, da ima ZDA dolgo zgodovino trgovinskih in diplomatskih odnosov z obema entitetama.
Evropski uniji, kot ena od igralcev »velesil«, Kitajska predstavlja največjo trgovinsko partnerico, napetosti med Kitajsko in Tajvanom, tako predstavljajo pomembno vprašanje za trgovinsko- gospodarski aspekt. Kitajsko gospodarstvo ima globalen vpliv in tako bi lahko vsaka destabilizacija v regiji vplivala na svetovno trgovino. Tajvan tako igra ključno in hkrati zelo pomembno trgovinsko partnerico v regiji, ne smemo pa pozabiti da je Tajvan ključen akter v tehnološkem sektorju.
V celoti je Kitajsko-Tajvanski šah del globalne dinamike, ki zahteva previdnost, diplomatsko
spretnost in usklajenost v odzivih mednarodne skupnosti, ki pa še kako vključuje Evropsko unijo.
Severna Koreja, Rusija in jedrska varnost – Novi akterji na globalnem odru
Zgodovinski vzorec jedrskega razvoja sega v Sovjetsko zvezo in se nadaljuje v sedanjo Rusijo ter v povezavi s Severno Korejo se njune korenine nahajajo v hladni vojni. Sovjetska zveza je tako postala druga država na svetu, ki je razvila jedrsko orožje, vztrajno na tej poti jedrske tehnologije pa je sledila Kitajska in to je bil »momentum« začetka razvojnega obdobja jedrskega oboroževanja.
Severna Koreja, ki se je odcepila od Sovjetske zveze in Kitajske, je v 21. stoletju postala ključna točka globalne zaskrbljenosti zaradi svojega nenadzorovanega jedrskega programa. Severna Koreja je v zadnjem času poglobila povezave in sodelovanje z Rusijo zaradi gospodarskih in geopolitičnih interesov, kar je dodatno zapleta globalno jedrsko dinamiko. Rusija je tako postala ključna partnerica Severni Koreji, zagovarjajoča njeno suverenost in nasprotovala zaostritvam mednarodnih sankcij.
Evropska unija se je pričela soočati na nezavedni/zavedni ravni z vprašanji glede jedrske varnosti in stabilnosti. Sodelovanje med Severno Korejo in Rusijo bi tako lahko vplivalo na svetovno politično ravnotežje in hkrati predstavljalo varnostno tveganje za Evropo. Nedavni partnerici lahko postaneta akterja, ki preizkušata globalne norme in izzivata obstoječe mednarodne strukture. To bi lahko povečalo tveganje jedrskega širjenja in ustvarilo negotovost v svetovni politiki.
Biden in Xi: Moderna Razsežnost Nixon-Mao Srečanja
Zgodovinsko srečanje med ameriškim predsednikom Richardom Nixonom in kitajskim voditeljem Maom Zedongom leta 1972 je bilo prelomno, saj je odprlo vrata za normalizacijo odnosov med ZDA in Kitajsko ter spremenilo dinamiko hladne vojne. Srečanje, ki se je odvilo v zadnjih dneh med predsednikom ZDA Joejem Bidnom in kitajskim predsednikom Xi-jem Jinpingom ima svojo moderno razsežnost, ki odseva spremenjeno svetovno politično krajino.
Zgodovinsko gledano se je Nixon srečal z Maom v času hladne vojne, kjer so bila pričakovanja nizka, vendar je diplomacija in pragmatičnost odprla nove možnosti. Srečanje, ki je nedavno potekalo, je pa je bilo v kontekstu globalnih izzivov, kot so pandemija, podnebne spremembe, gospodarske napetosti in vojne na različnih delih sveta.
Obe srečanji delita skupno temo šibkosti voditeljev. Nixon je bil v času srečanja politično oslabljen zaradi afere Watergate, medtem ko se Biden sooča s notranjimi izzivi, vključno s socialnimi napetostmi v ZDA. Xi pa se trudi obvladati gospodarsko šibkost Kitajske in ohraniti svojo vodilno vlogo v svetu.
Za Evropsko unijo, ki je tesno povezana z ZDA in Kitajsko v gospodarskem in političnem smislu, so ta srečanja ključnega pomena in so v središču pozornosti, saj odpirajo možnosti za sodelovanje, reševanje globalnih izzivov in preprečevanje potencialnih konfliktov.
Možni scenariji
Možna poglobitev konflikta med Izraelom in Palestino bi lahko sprožila reakcije Hezbolaha in Hamasa ter privedla do širših regionalnih posledic. Z zgodovinskimi in verskimi elementi konflikta se oblikujejo trdni temelji, ki krepijo globino napetosti. Mednarodna skupnost je soočena z izzivom, kako najti rešitve, ki bodo zadovoljile obe strani in prispevale k trajnemu miru v regiji.
Severna Koreja in Rusija lahko postaneta akterja, ki preizkušata globalne norme in izzivata
obstoječe mednarodne strukture. To bi lahko povečalo tveganje jedrskega širjenja in ustvarilo negotovost v svetovni politiki.
Sposobnost voditeljev ZDA in Kitajske je, da se soočijo z izzivi kompleksnih geopolitičnih dinamik, in to bo določilo prihodnost mednarodnih odnosov, vplivala na svetovno stabilnost in oblikovala usodo Evropske unije v svetovnem kontekstu.
Spletno uredništvo,
piše Andrej Vastl
