Kako kruto je lahko življenje, je pred šestnajstimi leti izkusil fant iz Zgornjih Dupelj, Sandi Novak. Nesreča mu je za vedno spremenila življenje. Delaven in poln načrtov, po poklicu mizar, je danes 47. letni Sandi po poškodbi glave popolnoma oslepel. Vendar mu nesreča ni vzela volje do življenja in gorenjske trme. Kljub izgubi vida se je podal v šport, začel je teči. Njegova vztajnost in trdo delo sta ga pripeljali v paraolimpijsko reprezentanco Slovenije, kjer je nanizal kar nekaj zavidljivih uspehov. Dosegel je 8. mesto na paralimpijskem maratonu v Riu leta 2016 in 4. mesto na EP v Walesu na 5000 metrov leta 2014. Na različnih tekmovanjih je pretekel 15 polmaratonov in 14 maratonov. Neizbrisen pečat v njegovi karieri sta pustila Roman Kejžar in Primož Černilec, ki sta mu pomagala, da je lahko dosegal tako velike uspehe.
Sandi je januarja lani pritekel do norme za olimpijado v Tokiu, vendar so bile igre prestavljene, letos pa je postalo jasno, da bo imela Slovenija na voljo le enega tekmovalca v paraatletiki. Kandidata sta bila sicer dva, komisija za tekmovalni šport pri Zvezi za šport invalidov Slovenije – Slovenskem paralimpijskem komiteju pa se je nazadnje na podlagi rezultatov odločila, da Sandi žal ne gre v Tokio. Tako se je odločil, da zaključi svojo bogato trinajstletno kariero.
Človek, kot je Sandi, bi moral biti za vse nas simbol navdiha, vztrajnosti in trdne volje. Vztrajno naprej, Sandi!
