Odbor za peticije Evropskega parlamenta je na današnji seji ponovno obravnaval peticijo evropske poslanke Romane Tomc in dr. Mitje Ferenca.

Tema je bila pravica do pokopa in spoštljivega spomina žrtvam komunističnega nasilja ter drugih totalitarnih režimov v Sloveniji. Peticija je bila prvič obravnavana februarja 2024, vendar je ponovna razprava postala nujna zaradi nerazumevanja in neodzivnosti slovenske vlade. Namen takratne razprave je bil opozoriti na sramotno odločitev vlade Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunističnega režima. Vse ostale evropske države so se na tak ali drugačen način poklonile žrtvam komunizma, Slovenija tega še ni zmogla:

»Ponovna obravnava ne bi bila potrebna, če bi se slovenska vlada odzvala na pozive, ki so lani prišli iz Evropskega parlamenta. Še več, ta peticija ne bi bila niti vložena, če vlada ne bi ukinila dneva spomina na žrtve komunizma. Dr. Ferenc je danes predstavil, kaj se je dogajalo in kakšna grozljiva dejanja so bili sposobni storiti pripadniki komunističnega totalitarnega režima. Nerazumljivo je, da njihovi nasledniki še danes zanikajo te grozote in ne premorejo niti toliko empatije, da bi obsodili zločine svojih prednikov, pobitim žrtvam pa priznali pravico do groba in spomina,« je poudarila pobudnica peticije, evropska poslanka Romana Tomc.

Prvotni namen razprave je bil opozoriti na odločitev vlade Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunističnega režima. Slovenija je edina evropska država, ki se še ni poklonila žrtvam komunizma na podoben način kot druge članice Evropske unije. Pobudnica peticije, Romana Tomc, je izpostavila, da bi bila ponovna obravnava nepotrebna, če bi slovenska vlada prisluhnila pozivom iz Evropskega parlamenta. Dr. Mitja Ferenc je v svojem prispevku poudaril grozote komunističnega totalitarnega režima, medtem ko je Tomc opozorila na pomanjkanje empatije in priznavanja teh zločinov s strani današnjih političnih naslednikov.

Na seji je bilo izpostavljeno tudi, da posmrtni ostanki številnih žrtev še vedno čakajo na svoj pokop. Trenutno potekajo pogovori o ustrezni lokaciji za pokop, vendar se pojavljajo težave pri iskanju prostora. Župan Ljubljane kategorično zavrača možnost, da bi se prostor našel na osrednjem pokopališču prestolnice. Razlogi za takšen odpor naj bi bili povezani z zgodovinskim vplivom komunizma, ki je še vedno prisoten v slovenski družbi, kjer njegovi nasledniki vodijo državo.

»Trenutno v Sloveniji potekajo pogovori, kje najti prostor za posmrtne ostanke žrtev. Vendar tudi tu ni razumevanja. Župan glavnega mesta kategorično zavrača možnost, da bi se ta prostor našel na osrednjem pokopališču Ljubljane. Razlog za takšen odpor do priznanja medvojnih in povojnih pobojev je najbrž v tem, da so sledi komunizma v Sloveniji še danes zelo prisotne. Njegovi ponosni nasledniki namreč vodijo državo in ne le da ne obsojajo komunizma, celo zagovarjajo ga,« dodaja Romana Tomc.

Kljub pomanjkanju konsenza v Sloveniji pa Evropski parlament izkazuje posluh za obsodbo komunizma in priznanje spomina žrtvam. Romana Tomc je ob koncu razprave predlagala, da Evropski parlament sprejme resolucijo s pozivom slovenski vladi, naj obsodi komunistične zločine in zagotovi pravico do groba in spomina vsem žrtvam.

»Peticija ostaja odprta, o njej bomo še lahko razpravljali. Konkretno pa predlagam, da Evropski Parlament sprejme Resolucijo z jasnim pozivom slovenski vladi, da obsodi komunistične zločine in zagotovi pravico do groba in spomina vsem žrtvam,« je ob koncu razprave pozvala evropska poslanka Romana Tomc.

Peticija ostaja odprta, kar pomeni, da bo tema še naprej predmet razprave v Evropskem parlamentu. Vprašanje pravice do pokopa in spomina žrtev totalitarnih režimov v Sloveniji ostaja odprto, kar kaže na potrebo po nadaljnjem prizadevanju za zgodovinsko pravičnost in spravo.

Spletno uredništvo

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA