V 8. razredu osnovne šole se pri predmetu DKE otroci učijo o tem, kaj je demokracija, kaj je referendum, kako pride do sestave vlade, od kje država dobi denar in znajo odgovoriti na vprašanje „Kdo je dober gospodar’“. Kratka definicija, prepisana iz zvezka mojega sina, pravi, da je to tisti, ki s finančnimi sredstvi gospodari, kot dober gospodar. Naučijo se tudi, da je država lastnica premoženja, ki so ga pomagali ustvariti vsi državljani, ki plačujejo davke. V zvezku sem našel tudi zapis: „Slovenija je socialna država, kar pomeni, da država pomaga tistim, ki imajo težave zaradi brezposelnosti, bolezni, naravnih nesreč itd.. Z veseljem bi vam prepisal razlago iz učbenika, vendar učbenik v šoli ni bil na voljo, ker država nima denarja za prenovitev šolskih učbeniških skladov. Pa se takoj vprašam, zakaj je potrebno ves čas spreminjati učne načrte in pisati nove različice učbenikov. Matematika je ista kot pred 20 leti, definicija demokracije se tudi ni spremenila, z zemljevida Evropa še ni izginila… Lahko bi rekel, da je 99% definicij ostalo nespremenjenih, več kot očitno pa je, da se je spremenila definicija dobrega gospodarja.
Zadnje mesece se veliko govori in piše o 2. tiru. Ni tukaj vprašanje ali je drugi tir potreben ali ne. Vsakomur je jasno, da ga Slovenija potrebuje. In če nekdo na glas pove, da se mu zdi predstavljena cena za izgradnjo previsoka in da je to razmetavanje davkoplačevalskega denarja, ki ga državljani moramo prispevati, pa četudi nam potem ne ostane nič, za ene pomeni, da je le-ta proti gradnji tira. Ne razumem te logike! Vprašanje, ki ga postavljajo je: „ Ali si ZA tir ali pa si PROTI?“ Ne vem niti, če je to pravo vprašanje. Ponujena bi morala biti še tretja opcija: “Sem ZA tir, sem pa PROTI temu, da se plača 1 milijarda preveč.”. Tir Slovenija potrebuje, a za primerno ceno. Se pa kljub temu vprašam, kako lahko država 1 milijardo kar tako brezvestno preplača. O tem znesku vsi lahko le sanjamo, da bi ga videli enkrat v življenju, kaj šele, da bi ga imeli. Sam, kot navaden državljan, si vse skupaj predstavljam nekako tako. Kmalu bo šola in starše nas čaka nakup šolskih potrebščin. Predstavljajte si, da greste v trgovino, kjer lahko kupite vse šolske potrebščine, zvezke in torbo za enega otroka za XX znesek. In ker ste dober gospodar, si ponudbo ogledate še v drugi trgovini, kjer pa za isti XX znesek dobite vse potrebščine, zvezke in torbi za dva otroka. Kaj bi storili? Ker večina državljanov Slovenije v teh časih nima toliko denarja, da bi ga razmetavali, bi se kot dober gospodar verjetno odločili za drugo, bolj ugodno ponudbo. Logično! Zakaj potem to ni logično vodilnim v naši državi? In to v časih, ko je veliko ljudi na pragu revščine ali pa komaj preživijo mesec. Pustimo peščico tistih, ki s tem nimajo težav. Milijarda! Koliko slovenskih podjetij je bilo prodanih ali pa so propadla, ker država pa res nima denarja za reševanje takih trivialnih težav ali se ukvarjati s težavami, ki temu sledijo. Brezposelnost je v naši preljubi Sloveniji velika in Slovenija kot socialna država (op. razlaga zgoraj), bi morala s premoženjem gospodariti kot dober gospodar, da bi lahko pomagala nam državljanom. Pa temu ni tako! V vladi so ljudje, ki so nas na volitvah prepričali, da so sposobni in da so njihovi interesi enaki našim, pa vendar vsak dan dokazujejo, da jih zanimajo samo njihovi interesi. Zaradi skupine ljudi, ki prejema mastne plače za brezvezno filozofiranje, se bo sedaj proč vrglo še dodatne 3 milijone evrov za referendum, ob tem pa bodo taisti ljudje jamrali, da ni denarja in upali, da jim bomo verjeli. Tu ni govora o tem ali bodo kupili liter mleka za 0,69 centov ali za 0,76 evra, ampak o 1 milijardi evrov. In pri tako visokih vsotah se obnašajo slabše kot otroci v vrtcu. Tam je nekaj povsem običajnega, da v primeru, da ti nekdo pokaže jezik, ti potem iz čiste užaljenosti in prizadetosti dirkaš po celemu igrišču vsem razlagat, da ga ne maraš in da ni več tvoj najboljši prijatelj.
Sem lastnik majhnega „one-man-band“ podjetja in če bi se obnašal tako mačehovsko kot se v tem primeru država, bi to zgledalo nekako v tem stilu. Ko bi dobil težko prisluženi denar in bi državi plačal vse davke in prispevke, bi potem negospodarno 1 teden brezskrbno razmetaval z denarjem, naslednje tri tedne, pa bila moja družina lačna, elektriko in vodo bi mi v vsakem primeru država, ki je lastnica teh podjetij, že zdavnaj hladokrvno izklopila. Za vse ostalo bi mi poslala na vrata rubežnike, tako da bi verjetno ostali brez postelje, računalniki in televizija pa bi že tako neuporabni, ker bi bil brez elektrike.
Sploh pa, kaj pa jaz vem, saj sem samo navaden državljan.
