Danes se prične tretji del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcijo koordinira Agencija za varnost prometa, ki je v tokratni akciji k sodelovanju povabila tiste, ki so prvi posredovalci na kraju prometne nesreče in neposredno po njej: reševalce, zdravnike, policiste in gasilce. Preventivne aktivnosti se z namenom prispevati k obvladovanju epidemije izvajajo na platformah družbenih omrežij. Zdravniki in reševalci Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Zdravstvenega doma Maribor – Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Policija in Zavod Reševalni pas, v kratkih osebnih sporočilih slovensko javnost pozivajo k ničelni toleranci do alkohola v prometu.
Zloraba alkohola je v prometu botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. V 1.256 nesrečah, povzročenih od začetka leta do 26. novembra pod vplivom alkohola, je umrlo 26 oseb, 113 je bilo hudo in 439 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. Agencija s partnerji zato javnost poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Akcija Slovenija piha 0,0
Od 7. do 31. decembra 2020 bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. V okviru akcije, ki bo izvedena skupaj z Ministrstvom za zdravje, bodo voznikom, ki bodo napihali 0,0, izročili vstopnico za tradicionalni koncert Slovenija piha 0,0. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je Policija ugotovila 11.277 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 12.358. Odrejenih je bilo 315.784 alkotestov (384.136 lani), od katerih je bilo 10.934 pozitivnih (11.914 lani), 311 pa je bilo odklonjenih (306 lani). Odrejenih je bilo 1.520 strokovnih pregledov za droge (1.501 lani), od katerih je bilo 235 pozitivnih (265 lani), 929 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (871 lani). Agencija za varnost prometa je maja Policiji donirala 1.000 hitrih testov za droge, z namenom, da se področje nadzora nad vožnjo pod vplivom droge še okrepi.
Letos (1. 1.-26. 11. 2020) so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.256 prometnih nesreč, kar je 138 nesreč oziroma 10 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da je v času obeh epidemij, ob ukrepih za njuno zajezitev, na cestah manj prometa kot sicer.
Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do 26. novembra (81 oseb), je kar 26 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Agencija za varnost prometa opozarja, da pomeni vožnja pod vplivom alkohola neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice.
V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 8 preminulih (33 %).
Največ smrtnih nesreč (11 umrlih) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 45 do 54 let in od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti 18-24 let in 25-34 let, ki so odgovorni za 10 preminulih. Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija.
Najvišja stopnja alkoholiziranosti 4,6 promila
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu znaša 1,4 promila ali g alkohola/kg krvi. V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja znižala, lani je znašala 1,57 promila ali g alkohola/kg krvi. Povzročitelj smrtne prometne nesreče z najvišjo stopnjo alkohola je imel 2,72 promila ali g alkohola/kg krvi, šlo je za kolesarja. Letošnji »rekorder« med vsemi povzročitelji prometnih nesreč je imel kar 3,59 promila ali g alkohola/kg krvi. Med vsemi, ki so opravili preizkus alkoholiziranosti z izdihanim zrakom, pa je bila najvišja izmerjena vrednost 2,18 miligrama v litru izdihanega zraka, kar je približno 4,6 promila.
Najstarejši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel 65 let (lani 72 let), najmlajši pa 17 let (lani le 15 let). Oba sta bila mopedista, noben od njiju ni uporabljal zaščitne čelade. Obe nesreči sta se pripetili v temnem delu dneva.
Zaradi vožnje pod vplivom drog umrlo 7 oseb
Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 55 prometnih nesreč (lani 74). Povzročili so 6 smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 oseb (lani 8), od tega je bil 1 povzročitelj tudi pod vplivom alkohola. Hudo telesno poškodovanih je bilo 14 udeležencev (lani 24), lažje telesno poškodovanih pa 39 udeležencev (lani 50).
Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil
Od skupaj 26 preminulih, so vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil povzročili kar 22 smrtnih prometnih nesreč. Vozniki osebnih vozil so povzročili 11 takšnih prometnih nesreč (42 %) vozniki enoslednih motornih vozil so prav tako povzročili 11 smrtnih prometnih nesreč (42 %) – od tega 7 motoristov in 4 mopedisti. Dve smrtni prometni nesreči so povzročili kolesarji, po eno pa voznik tovornega vozila in voznik traktorja.
Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 6 oseb, do 3 leta – 4 osebe, od 3 do vključno 5 let – 3 osebe, od 6 do vključno 10 let – 3 osebe, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 3 osebe in od 31 let naprej – 3 osebe.
Agencija za varnost prometa s partnerji opozarja: »Vsakdo je odgovoren za svoja dejanja in odnos do drugih. Tudi v prometu, kjer egoizem in objestnost nimata kaj iskati. Pozivov za odgovorno vožnjo ni nikdar preveč. Bodite odgovorni, vozite trezni!«
Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti po regijah
Agencija je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, tudi letos izstopata obalno-kraška s statistično 8,1 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev (lani 9,04) in pomurska statistična regija s statistično 8,0 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev (lani 8,66). Izstopajoči trend v teh dveh statističnih regijah je zabeležen v zadnjih štirih letih. Vendar pa omenjeni statistični regiji ne izstopata po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom. Tu prednjačita podravska (7 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 4,1 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev so zabeležili v koroški statistični regiji (lani 3,86 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev v zasavski statistični regiji). Spodbudni podatki prihajajo iz savinjske, posavske in primorsko-notranjske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.
Vir: Agencija RS za varnost prometa
