Verjetno ni veliko Kranjčanov, ki ne bi poznali imena Bojan Homan. Z njim sem se dobil na kavi, pa ne, da da bi se pogovarjala o politiki, temveč na sproščen pogovor o bolj splošnih temah.
Kranjčani v večini poznajo vaše ime in vedo kdo ste, kaj pa bi sami povedali o sebi? Kdo je Bojan Homan?
Rodil sem se 26. 7. 1969 v Kranju. Po srednji šoli sem pridobil naziv komunalni inženir, kasneje sem pridobil še izobrazbo za družinskega mediatorja. Vrsto let sem bil zaposlen v Petrolu, kjer sem bil več let tudi sindikalni predstavnik za Gorenjsko. Do izvolitve za poslanca v Državnem zboru RS, v mandatu 2004 – 2008, sem bil samostojni podjetnik. V letu 2007 sem bil imenovan za podžupana Mestne občine Kranj, kjer sem naprej svojo funkcijo opravljal nepoklicno, leta 2010 je sem bil imenovan za poklicnega podžupana Kranja. Po končanem mandatu kariero nadaljujem kot samostojni podjetnik.
Če dovolite, bi se ustavil pri nazivu družinski mediator. Kaj to je je oz. kakšna je naloga družinskega mediatorja?
Družinski mediator rešuje spore na miren način, znotraj družine. Najpogostejše so ločitve med zakoncema in dediščine. Zadeve se rešujejo na miren način in na kocu je odnos med sprtima stranema veliko kvalitetnejši, kot, če se ločujejo po več let in se mučno srečujejo le na sodiščih.
Kako pogosto se ljudje odločajo za družinsko mediacijo in kakšne so njene prednosti?
Za mediacijo se odločajo predvsem tisti, ki želijo spor rešiti hitro in brez dolgega čakanja na sodiščih. Seveda si morajo vsi udeleženci resnično želeti rešiti spor in to brez fige v žepu. Lahko trdim, da če je prisotna resnična želja vseh udeležencev, da je mediacija uspešna in da se zadeva reši, je to uspešen proces. Uspešni smo v 80%.
Z družino že vrsto let živite v Bitnjah. S čim se ukvarjate v prostem času?
V prostem času sem aktiven v kolesarskem klubu Kranj, kjer se kalijo novi Mateji Mohoriči, Jani Polanci in drugi uspešni kolesarji, ki so svojo pot začeli v našem klubu. Rad potujem in obiskujem naše prelepe gore.
Prosti čas najraje preživljam v naravi skupaj z ženo in svojim psom. Rekreativno se ukvarjam s tekom, kolesarjenjem in smučanjem. Aktivno sem vključen tudi v javno življenje Kranja, predvsem na humanitarnem področju. Več let sem bil tudi predsednik kolesarskega kluba Sava Kranj, v katerem sem še vedno dejaven. Že od otroških let pa sem dejaven tudi na področju gasilstva v Mestni občini Kranj.
Sodelovali ste oz. še sodelujete v humanitarnih projektih. Katerega od humanitarnih projektov bi izpostavili?
Res je. Na mojo pobudo smo organizirali več dobrodelnih koncertov v Kranju, za pomoč otrokom z Downowim sindromom. Trenutno pa sem aktiven v Lions kubu Kranj, kjer pomagamo pri različnih dobrodelnih prireditvah. Trenutno zbiramo denar za nakup invalidskega vozička za fanta, ki je pred 6 leti zaradi nesreče postal paraplegik. Jure Gašpar je klub invalidnosti zelo aktiven in da bi to aktivnost ohranil, potrebuje invalidski voziček, ki bo prilagojen njegovim specifičnim potrebam. Stroške osnovnega vozička mu krije ZZZS, prilagoditve pa mora plačati.
Omenili ste tudi gasilce. O gasilcih je vedno veliko govora, ko pride do katastrofe in so s svojo pridnostjo, požrtvovalno prisotnostjo navzoči po medijih, nato se pa nanje pozabi. Kako vi vidite delo gasilca?
Prostovoljni gasilec sem že 40 let. V tem času se je veliko spremenilo. Oprema je boljša in da se jo kupit. Včasih opreme preprosto ni bilo, tudi če si imel denar. Vse skupaj je na visoki strokovni ravni in biti gasilec danes ni enostavno. Držim se mota, ki sem ga dobil, ko sem sam kot otrok stopil med gasilce: »Kdor ima srce in voljo čvrsto, ta stopi v gasilsko vrsto.«.
Ob tej priložnosti se g. Bojanu Homanu zahvaljujem za pogovor in mu želim obilico uspehov na osebni in poslovni poti.
