Auschwitz: Odkritje grozot, ki so pretresle cel svet

Auschwitz-Birkenau, največje in najstrašnejše koncentracijsko taborišče, ostaja simbol grozot druge svetovne vojne. Pred 80 leti, 27. januarja 1945, je Rdeča armada osvobodila to zloglasno taborišče, razkrivajoč nepredstavljive zločine, ki so pretresli svet. Ta datum je postal mednarodni dan spomina na holokavst, da bi se svet spomnil več kot 1,1 milijona žrtev, vključno s 1300 Slovenci.

Ko so sovjetski vojaki vstopili v Auschwitz, so jih pričakali prizori, ki so presegali vse, kar so si lahko predstavljali. Med ruševinami in nepokopanimi trupli so našli 7650 preživelih, izčrpanih taboriščnikov. Zgodovinar Boris Hajdinjak pojasnjuje, da so celo vojaki, vajeni grozot vojne, ostali brez besed ob videnem.

Auschwitz je bil ustanovljen maja 1940 kot delovno taborišče, a je hitro postal simbol nacističnega uničevalnega stroja. S tremi glavnimi deli – Auschwitz I, Birkenau (Auschwitz II) in Monowitz (Auschwitz III) – je služil kot kraj suženjskega dela in masovnega ubijanja. Plinske celice in krematoriji so delovali neprekinjeno, pri čemer je bilo dnevno usmrčenih na tisoče ljudi.

Slovenci v Auschwitzu

Med žrtvami so bili tudi Slovenci. Približno 2600 jih je bilo deportiranih v Auschwitz, polovica jih je tam izgubila življenje. Razstava “Tu se je smrt utrudila do smrti” osvetljuje usodo slovenskih žrtev in je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Zgodovinar Hajdinjak poudarja, da Slovenci niso vedeli za Auschwitz, dokler se tam niso znašli, kar je še dodatno prispevalo k njihovemu trpljenju.

Izjemni so tudi zapisi preživelih taboriščnikov. Erika Fürst, ki se je kot 13-letna deklica znašla v Auschwitzu, je ena izmed tistih, ki je ubežala ‘maršu smrti’ in se vrnila v taborišče k svoji mami in sestri. Njena zgodba, kot tudi zgodba družine Šarh, je opomin na krutost in brezčutnost nacističnega režima.

Spletno uredništvo