Pogovarjali smo se z Andrejem Hoivikom, ki mu ni vseeno, v kakšni Sloveniji bomo živeli.
Andrej Hoivik, vaše ime je tipično slovensko, priimek pa nekoliko nenavaden, zveni skandinavsko. Od kod izhaja?
Sem Škofjeločan, živim v Podlubniku. Oče prihaja z Norveške in zato je priimek nenavaden. Norveška je lepa dežela. Večkrat sem jo obiskal, ampak ni lepše dežele, kot je Slovenija. Zato tu živim celo življenje in si želim tu tudi ostati.
Po poklicu ste magister kemije, vendar ne delate na tem področju, pač pa na digitalni preobrazbi Slovenije. Kaj vas je navdušilo za to področje?
Naša življenja so vse bolj prepletena z digitalizacijo vsakdanjih opravil. Vendar je bilo v Sloveniji v preteklosti bistveno premalo vloženega v poenostavitev različnih postopkov s pomočjo digitalizacije. Zato se je aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše odločila, da je za boljše in kakovostnejše življenje potrebna digitalna preobrazba. K temu je prispevalo predvsem obdobje epidemije koronavirusa, zaradi česar je bilo nekako »zaustavljeno« naše življenj. Velika potreba po digitalizaciji se je pokazala že pri sami organizaciji šolskega pouka na daljavo, kjer je bilo na začetku kar nekaj težav.
V prvi službi sem delal v podjetju Filc, kjer sem bil razvojnik. Ob nastopu nove vlade sem dobil priložnost postati svetovalec v Kabinetu predsednika vlade. Lanskega aprila, ko je bila ustanovljena Služba vlade za digitalno preobrazbo, pa sem prevzel tudi vlogo sekretarja pri koordinacije tega sveta pod vodstvom Marka Borisa Andrijaniča. Minister me je julija povabil, da postanem vodja kabineta novoustanovljene vladne službe in izziv sem sprejel.
|
|
Kakšna je vaša vloga v Službi vlade za digitalno preobrazbo?
Od avgusta do decembra sem bil vodja kabineta resorja – torej novo ustanovljenega organa, ki smo ga ustanovili pravzaprav iz nič. Na poti je bilo veliko birokratskih ovir, vendar nam dobro uspeva. Sedaj sem zaposlen kot eden od svetovalcev ministra v njegovem kabinetu. |
Omenili ste, da so področja digitalizacije zelo široka ter da imate v Službi vlade za digitalno preobrazbo še veliko načrtov za izboljšanje stanja na tem področju. Kaj konkretno?
Pripravili smo štirideset konkretnih ukrepov, ki se bodo postopoma izvajali. Do konca vladnega mandata jih bomo z resornimi ministrstvi izvedli več kot polovico. Mednje spada uvedba bonov za nakup opreme in subvencionirana izobraževanja na področju digitalnega opismenjevanja. Država bo vsem učencem zadnje triade osnovnih šol, dijakom in študentom že letos omogočila nakup strojne računalniške opreme. To bo veljalo tudi za starejše od 55 let, če se bodo vključili v brezplačna usposabljanja na področju digitalnih veščin. Velika pozornost je namenjena tudi krepitvi kibernetski varnosti. Vzpostavili smo informativni izračun družinskih prejemkov, izvedli pilotni projekt virtualnega okenca za posamezne upravne enote, z aprilom uvajamo obvezen e-podpis v državni upravi. Zelo pomembna je bila pred kratkim sprejeta novela Zakona o dohodnini, ki vsem državljanom povišuje neto plače, hkrati pa smo z zakonom uvedli tudi pravno podlago za spodbujanje solastništva zaposlenih v tehnoloških in drugih podjetjih. Delamo vse, da bi v Slovenijo privabili čim več slovenskih in tujih strokovnjakov, hkrati je vlada v zadnjih dveh letih povečala število vpisnih mest za študij na naravoslovnih fakultetah. Na področju zdravstva pa smo realizirali prvo skupno e-javno naročilo za žilne opornice, izdelana je bila mobilna aplikacija eZdravje, za pet tisoč starostnikov pa uvajamo e-oskrbo.
Življenje ni samo delo, je tudi prosti čas in zabava. Kaj najraje počnete v prostem času?
Sem ljubitelj glasbe, z glasbo se tudi ukvarjam in sicer z zborovskim petjem. Sem član Mešanega pevskega zbora Crescendo, s katerim nastopamo tudi izven meja Slovenije. Preizkusil sem se tudi v več dramskih igrah, med drugimi v veseloigri Dve nevesti. Tako leta 2009 kot 2015 pa sem nastopil Škofjeloškem pasijonu, kjer sem imel vlogo mesarskega ceha. V prostem času pa sem zelo rad v naravi, že od majhnega pa sem prav tako zagrizen filmofil.
Ste tudi politično aktivni. Zakaj menite, da mlade politika ne zanima in kaj je pri vas drugače?
Mladim ne bi smelo biti vseeno, kdo kroji njihovo usodo. Da sem se odločil za politično udejstvovanje, je bila prelomna novinarska konferenca ob odstopu nekdanjega predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Med gledanjem novinarske konference, ko je Cerar podal odstopno izjavo, se pritoževal in kritiziral, predvsem pa »jamral«, sem se odločil, da bom jaz drugačen. Ne bom kritiziral, ampak se bom aktiviral in soustvarjal boljšo prihodnost Slovenije. Naslednji dan po Cerarjevem odstopu sem se pridružil Slovenski demokratski stranki, kjer sem že drugi mandat podpredsednik podmladka stranke. Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Škofji Loki kandidiram za poslanca.
Vlada Janeza Janše je podprla kar nekaj projektov na območju Škofje Loke in obeh dolin, ki so leta čakali na realizacijo. Katere projekte pa bi morali na škofjeloškem podpreti v prihodnjih letih?
Kar nekaj projektov je bilo izvedenih ali pričetih v zadnjih dveh letih na škofjeloškem območju, ki so sofinancirani iz državnih in tudi evropskih sredstev. Dvig povprečnin, do katerih je prišlo pod to vlado, daje večji investicijski potencial občinam, ki bodo s tem dobile dodatna sredstva za svoj razvoj. Največji problem pri nas je pomanjkanje stanovanj in posledično visoke cene stanovanj. Izboljšati je potrebno javni prevoz z možnostjo postopne vpeljave brezplačnih prevozov. Škofja Loka je čudovito srednjeveško mesto in več bo potrebno storiti pri ohranjanju njene bogate kulturne dediščine. Vlada je v tem mandatu podprla mnogo projektov, ki so jih občutili vsi Ločani in Ločanke in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje.
Kaj si mladi želite v prihodnosti, kakšna naj bo Slovenija?
Mladi izobraženi Slovenci si po zaključku šolanja nemalokrat najdejo delo v tujini. Tako Slovenija izgubi ogromno potenciala. Da bi te mlade ljudi zadržali doma, je potrebno ustvariti okolje, ki bo omogočilo razvoj in pravično plačilo za njihovo delo. Prvi ukrepi na tem področju so bili že sprejeti, eden od takih je predlog naše stranke. Predlagamo stanovanjsko jamstveno shemo za mlade, ki si bodo po tem zakonu upravičeni do najetja stanovanjskega kredita, za katerega bo jamčila država. Rešitve v našem podmladku vidimo ne le v gradnji neprofitnih stanovanj, pač pa v lastnih, ki bodo dajala mladim in mladim družinam varnost in stabilnost. Sam sem velik zagovornik ustanovitve pokrajin, saj se bo le na ta način Slovenija lahko hitreje decentralizirala; tako bo razvoj regionalno bolj enakomeren. K vsemu temu bi pripomogla tudi boljša cestna in sodobnejša železniška infrastruktura.
Menim pa, da je že skrajni čas, da se preneha z ideološkimi delitvami. Mladi si večinoma ne želimo preveč obremenjevati s preteklostjo, ki pa mora biti verodostojno predstavljena v zgodovinskih učbenikih. Za razvoj Slovenije in izkoriščenje vseh potencialov, ki jih premoremo, pa je najbolje, da tudi naslednjo vlado vodi desna sredina, ki jo je zelo uspešno vodila do sedaj.
