Vsako leto v Sloveniji zaradi neustreznega zdravljenja umre približno 1000 bolnikov. To alarmantno statistiko razkriva analiza ministrstva za zdravje, ki poudarja, da bi se polovici teh tragičnih primerov lahko izognili z ustreznimi zdravstvenimi ukrepi. Kljub resnosti situacije pa se zdi, da rešitve še niso povsem na vidiku.
Zaradi zdravniških napak in posledičnih smrti se mnogi svojci soočajo z dolgotrajnimi pravnimi postopki, ki lahko trajajo desetletja.
Odvetnica Nina Cek, ki se ukvarja s primeri zdravniških napak, poudarja težavnost uveljavljanja zahtevkov zaradi pomanjkanja neodvisnih mnenj in zapletenosti dokazovanja vzrokov in posledic. Predlaga, da bi ustanovitev odškodninskega sklada olajšala položaj svojcev, ki se soočajo z dolgotrajnimi in napornimi pravnimi postopki.
Pričakuje se, da bo novi Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu izboljšal stanje na tem področju. Med ključnimi predlogi zakona so takojšnje poročanje o napakah, razkrivanje okoliščin zapletov bolnikom, priprava preventivnih ukrepov in vzdrževanje evidence zapletov brez javnega razkrivanja osebnih podatkov. Kljub temu pa zakon že naleti na kritike, da ne naslavlja glavnih težav, kot so dolge čakalne dobe in pomanjkanje kulture kakovosti v zdravstvu.
Analiza ministrstva za zdravje temelji na tujih raziskavah, saj v Sloveniji še vedno ni ustrezne evidence o zapletih in napakah v zdravstvu. S predlaganimi zakonskimi spremembami naj bi se to spremenilo, vendar še vedno ostajajo vprašanja o učinkovitosti teh ukrepov in dejanskem izboljšanju zdravstvene oskrbe.
Zgodbe, kot je Golčeva, opozarjajo na nujnost sistemskih sprememb, ki bi preprečile nepotrebne izgube življenj in olajšale pravne postopke za svojce žrtev zdravniških napak.
Spletno uredništvo
