Za poleti napovedana prenova dveh pomembnih mostov in krožišča. Nas letos v Kranju čaka popolni prometni kaos?
Kranj se bo letošnje leto dobesedno dušil v prometu. Tu ni govora o vsakodnevnih zastojih na vseh najbolj obremenjenih cestah… Za letošnje poletje so v letošnjem infrastrukturnem planu napovedana številna obnovitvena in gradbena dela, med njimi tudi obnova Delavskega mostu, obnova mostu na obvoznici do savskega otoka in rekonstrukcije krožišča Primskovo z širitvijo obstoječe ceste proti Šenčurju (predvidena je štiripasovnica). Poleg tega pa naj bi se poleti gradilo še krožišče na odcepu Bitnje – Stražišče na glavni prometni cesti proti Škofja loki. Da ne bo pomote, vsi omenjeni projekti so nujno potrebni in bodo velika pridobitev za promet v Kranju, vendar pa se postavlja vprašanje, kaj se bo dogajalo s prometom v času teh obnovitvenih del.
S popolno in/ali delno zaporo obvoznice in Delavskega mostu bo potem promet potekal skozi Kranj, glavna obremenitev pa bo na Jelenovem klancu, kar bo zelo obremenilo ulice Kranja, slabša bo kvaliteta zraka, vožnja z ene strani mesta na drugo stran pa bo predstavljala manjši podvig.
Predstavitev projektov, 32. seja MOK
Pri tem ne pozabimo še na množico vzdrževalnih del, ki se vsako leto opravljajo na dotrajanih cestah in na risanje cestnih oznak ob najbolj prometnih urah. Čakajo nas popolne zapore cest, daljši obvozi in zastoji v razbeljeni pločevini, kar bo med vozniki nedvomno povzročalo še večjo nervozo in negodovanje.
“Del na Savskem mostu se bodo lotili takoj, ko bo to dopuščalo vreme, rekonstrukcijo Delavskega mostu pa bo treba prilagoditi delom na Savskem mostu, saj oba hkrati ne moreta biti zaprta“, pojasnjuje Tomaž Willenpart z Direkcije RS za infrastrukturo.
Jeseni naj bi bilo rekonstruirano in razširjeno tudi obstoječe krožišče na Primskovem, kjer se sedaj pojavljajo največji prometni zastoji. V teku je pridobivanje zemljišč, še pred poletjem pa naj bi bil objavljen razpis za izvajalca del. Krožišče bo nato že prilagojeno prihodnji štiripasovnici med Šenčurjem in Kranjem.
Ne bi bilo slabo, če bi se tudi v teh primerih začeli zgledovati po delovni praksi v tujini, kjer se rekonstrukcije in nujna vzdrževalna dela opravljajo ponoči. Lep primer sta Španija in Nemčija, kjer ob 21. uri zaprejo polovico ceste in jo do jutra do 6. ure, ko jo popolnoma prenovljeno in z novimi cestnimi oznakami odprejo. Na noč naredijo približno 400 tekočih metrov nove ceste. Cestni delavci tako delajo v miru in v hladu, zaradi česar je produktivnost večja, zmanjšajo pa se tudi kolone.
»Kranj bi lahko bil vzorčen primer nočne obnove cest. Trdno sem prepričan, da bi se ta praksa širila po celi Sloveniji tako, kot gripa v zimskem času.« so besede g. Bojana Homana, bivšega podžupana, ki je z razmerami dobro seznanjen.
Morda bi na Mestni občini Kranj razmislili tudi o tej možnosti. Mestna občina Kranj v zadnjih mesecih dokazuje, da ji veliko pomeni mnenje in počutje občanov. Le kje v Sloveniji pa še imajo “srečne petke”, zastonj kavice, klobase za 1 evro in brezplačen KrVoziček? Mnogi se nad novimi aktivnostmi in dejanji župana navdušujejo in prav gotovo, bi tudi preprečitev prometnega kolapsa, zadovoljstvo občanov izredno povečala.
Tovrsten sistem bi bilo smiselno uvesti po celi Sloveniji, saj bi se tako poleti izognili več kilometrskimi kolonami pri obnovi avtocest, s katerimi se srečujemo prav vsako leto. Ponoči je na cestah veliko manj prometa, delavci pa bi ponoči delali pri le 20 stopinjah, medtem, ko preko dneva temperature na soncu presegajo 40 stopinj. O senci pa lahko le sanjajo. Res pa je, da se spet vrti vse okoli stroškov, vendar bi bili le ti, kljub nočnim dodatkom za gradbenike nebi bistveno vpivali na ceno zaradi večje produktivnosti in hitrejše izdelave.
