V januarju je v Sloveniji prišlo do prve smrti zaradi malarije po treh desetletjih. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) je ena oseba podlegla zapletom, ki so nastali zaradi okužbe z malarijo. Ta tragični dogodek je ponovno opozoril na nevarnosti te tropske bolezni, ki jo mnogi še vedno podcenjujejo.
V zadnjih tednih minulega leta in v začetku letošnjega so na omenjeni kliniki zaznali povečanje števila bolnikov z malarijo. Medtem ko običajno zdravijo med sedem in deset primerov letno, so letos že do aprila sprejeli pet bolnikov, od katerih so trije potrebovali intenzivno nego. Ena pacientka je žal januarja izgubila boj z boleznijo.
Kot so pokazali podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so bili letošnji primeri okužb povezani s potovanji v Ruando, Tanzanijo in predvsem Zanzibar, ki je med Slovenci postala priljubljena turistična destinacija. Kljub priljubljenosti pa mnogi zmotno verjamejo, da na Zanzibarju malarije ni več, kar vodi do podcenjevanja tveganj.
Infektologinja doc. dr. Tadeja Kotar iz UKC Ljubljana je poudarila, da Slovenci pogosto podcenjujejo malarijo in njen hitri, potencialno smrtonosni potek. Pojasnila je, da se lahko nezapletena malarija hitro spremeni v zapleteno stanje, ki lahko vodi do anemije, odpovedi ledvic in celo cerebralne malarije.
Predstavnica NIJZ, Eva Grilc, je dodala, da so zadnji smrtni primeri zaradi malarije v Sloveniji zabeleženi leta 1996 in 1991. Opozorila je, da je preventiva s pomočjo antimalarikov ključnega pomena za vse, ki potujejo v endemična območja. Potniki naj ob vrnitvi pozorno spremljajo morebitne simptome in zdravnika obvestijo o svojih potovanjih.
Razširjenost in prenos malarije
Malarija je ena najpogostejših nalezljivih bolezni, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium. Najbolj nevarna oblika, ki jo povzroča Plasmodium falciparum, se pojavlja predvsem v podsaharski Afriki. Bolezen se prenaša s piki okuženih komarjev, simptomi pa običajno nastopijo en do štiri tedne po vrnitvi iz prizadetih območij.
Posebej ogrožene so skupine, kot so otroci, nosečnice, starejši in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. Simptomi vključujejo visoko vročino, mrzlico, utrujenost in bolečine v mišicah.
Strokovnjaki pozivajo k ozaveščanju in preventivnim ukrepom za zaščito pred to nevarno boleznijo, ki je po treh desetletjih ponovno terjala življenje v Sloveniji.
Spletno uredništvo
