Minister za delo, Luka Mesec, je po seji vlade v Podčetrtku, ki je potekala v sklopu obiska savinjske regije, napovedal dvig minimalne plače na tisoč evrov neto, kar predstavlja 15,97-odstotno zvišanje na 1.482 evrov bruto. Spremembe bodo vplivale tudi na letni regres in božičnico, saj bosta oba prilagojena novi višini minimalne plače. Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, saj je dvig realen, čeprav ambiciozen.
Minister je pojasnil, da bo strošek delodajalca pri 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši in znašal le 11,2 odstotka, saj se prispevki ne odvajajo neposredno od minimalne plače, temveč od 60 odstotkov povprečne plače. To je po njegovih besedah pozitivna novica za gospodarski sektor. Z dvigom minimalne plače se bo povečal tudi letni regres, ki bo znašal najmanj 1.482 evrov, ter zimski regres oziroma božičnica, ki morata biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.
Mesec je prepričan, da bodo zaposleni, ki delajo 40 ur na teden, zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po njegovem mnenju je dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov. Poleg tega je brezposelnost na eni izmed najnižjih točk v zgodovini, kar je bilo pomembno pri odločitvi o primernem znesku minimalne plače.
Luka Mesec je poudaril, da se vprašanje plačne kompresije odpravlja. Od leta 2019, ko je bil sprejet obstoječ zakon o minimalni plači, sta tako minimalna kot povprečna plača nominalno zrasli za približno 44 odstotkov, realno pa za približno 15 odstotkov. Mesec je zavrnil predloge delodajalcev za davčno razbremenitev plač, saj bi to pomenilo prerazporeditev sredstev, ki bi bila potrebna za financiranje javnih storitev.
Finančni minister Klemen Boštjančič je potrdil, da dvig minimalne plače ne bo zahteval rebalansa proračuna. Proračun, sprejet novembra, že upošteva dvig minimalne plače v višini inflacije. Ministrstvo za finance bo proračunskim porabnikom poslalo dopis, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti, saj bo dvig vplival na javne finance, zlasti v sektorjih, kjer del zaposlenih prejema minimalno plačo.
Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javni sektor, kjer nihče ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne. Z določitvijo minimalne plače v višini 1482 evrov bruto bodo najnižje uvrščeni javni uslužbenci po novem v sedmem plačnem razredu, saj bo prvih šest plačnih razredov pod tem zneskom.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakujejo, da bo dvig minimalne plače spremljal tudi dvig ostalih plač, zlasti v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa dvig označuje kot nevarno predvolilno potezo, ki žrtvuje gospodarstvo za politične interese. Menijo, da bo dvig vplival na inflacijo, javne finance in lahko vodi do izgube delovnih mest.
Trgovinska zbornica opozarja na višje cene
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) opozarja, da bo dvig minimalne plače privedel do višjih cen blaga in storitev, saj podjetja rezerv za absorpcijo teh stroškov nimajo več. Predsednica TZS, Mariča Lah, meni, da bi bila ustreznejša rešitev razbremenitev stroškov dela.
Dvig minimalne plače na tisoč evrov neto prinaša številne izzive in priložnosti za slovensko gospodarstvo ter zaposlene. Vplival bo na plačno strukturo, javne finance in konkurenčnost podjetij, pri čemer ostaja vprašanje, kako se bodo različni sektorji prilagodili novi realnosti.
Spletno uredništvo
