V osrčju Julijskih Alp, pod goro Tosca v Triglavskem narodnem parku, je snežni plaz zasul skupino sedmih planincev iz Splita, Solina, Kaštel in Žrnovnice. Medtem ko so štirje preživeli, so trije izgubili življenje v tej strašni naravni nesreči, ki je pustila globoke sledi v srcih njihovih družin in prijateljev, poroča Slobodna Dalmacija.
Preživeli planinci, Mia, Tonći, Bernard in Dubravko, so se odločili spregovoriti o dogodku, da bi počastili spomin na svoje preminule prijatelje. Med umrlimi so bili Marijo Boko, oče dveh otrok, ter brata Roko in Andrija Kovačev iz Kaštela. Njihove družine želijo, da javnost izve resnico o njihovem pogumnem prijatelju Mariju, ki je bil vedno izjemno previden in skrben glede varnosti na gorskih poteh.
Usodna nedelja: Kaj se je zgodilo?
Na dan nesreče so se planinci zbudili ob 7.30 zjutraj, presenečeni nad količino snega, ki je presegala vremenske napovedi. Lokalni vodnik jih je opozoril na slabe vremenske pogoje in jim svetoval, da se izognejo delu poti skozi gozd. Skupina se je vračala proti avtomobilom, razporejeni so bili vsakih 15 do 20 metrov. Marijo Boko je kot vodnik hodil na čelu kolone, sledili so mu Mia, Tonći, brata Andrija in Roko, Bernard in Dubravko pa sta hodila na koncu. Nenadoma se je sprožil plaz, ki je prve tri potegnil v prepad, medtem ko sta Bernard in Dubravko ostala zgoraj, nepoškodovana.
Mia se je po plazu zavedla, da njenega prijatelja Marija ni več. »Nisem ga slišala kričati, niti videla, da ga je odneslo. Preprosto ga je izbrisalo,« je dejala Mia. Pomoč je prišla šele po štirih urah, saj zaradi slabega vremena helikopter ni mogel poleteti. Reševalci so se morali do njih prebiti peš, vidljivost je bila ničelna.
Bernard je opisal dramatične razmere: »Na mestu smo poskakovali, da se ne bi podhladili. Bili smo popolnoma premočeni od snega, pri minus štirih stopinjah, veter je bril, snežilo je … In tako štiri ure.«
To je bila njihova prva skupna tura v tej sestavi. Preživeli so se z veseljem spominjali, kako ponosni so bili, ko so osvojili Triglav. Čeprav so se vračali domov z občutkom dosežka, jih je narava na poti nazaj presenetila s svojo neizprosnostjo.
Na koncu so preživeli planinci izrazili željo, da se resnica o dogodku sliši in da se spoštuje spomin na njihove izgubljene prijatelje. »Prav zaradi njihovih družin želimo, da se sliši resnica,« so dejali.
Spletno uredništvo
