Državni zbor je sredi julija po nujnem postopku obravnaval in sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Tak način sprejemanja zakonov je predpisan za sprejem zakona zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Civilna družba in vse inštitucije, ki imajo običajno možnost predstaviti svoje stališče na zakon, so bile iz postopka prav zaradi nujnosti sprejemanja popolnoma izločene.
Javni zavod naj bi po spremembah zakona vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin. Veliko moč odločanja na RTV bi torej dobile nevladne organizacije, ki nimajo z RTV ničesar skupnega, medtem pa bi s spremembami zakona ukinili, da bi v organih RTV sodelovali predstavniki poslušalcev in gledalcev, ki so tudi tisti, ki prek prisilnega prispevka RTV financirajo.
Ker gre za pomembna vprašanja, ki terjajo širše soglasje o tem, na kakšen način bo delovala javna Radiotelevizija Slovenija z vidika spoštovanja načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva načela uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma, v Slovenski demokratski stranki menijo, da je pomembno, da se o predlaganih rešitvah delovanja Radiotelevizije Slovenija državljanke in državljani odločimo na referendumu.
