Enostavnejši postopki in dokumentacija za legalizacije objektov, tudi na kmetijskih zemljiščih. Rok za nekatere vrste legalizacije je omejen.
Novi Gradbeni zakon predpisuje več vrst postopkov za legalizacije objektov.
Legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja
Prva možnost legalizacije, ki jo ureja GZ v 113. členu, se nanaša na objekte, ki so pred uveljavitvijo GZ sicer zgrajeni na podlagi GD, vendar so zgrajeni tako, da so neskladni z njim (na primer večje dimenzije, drugačna streha in izvedba odprtin v fasadi na drugem mestu).
Legalizacija »objektov daljšega obstoja« zgrajenih pred letom 1998
GZ v 117. členu opredeljuje možnost pridobitve dovoljenja za objekte daljšega obstoja. Gre za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstajajo v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in so evidentirani v katastru stavb na GURS. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda Upravna enota v Kranju. Ta vrsta legalizacije v svojem bistvu pomeni amnestijo, saj se skladnost s predpisi (niti s prostorskimi akti niti z gradbenimi in drugimi predpisi, prav tako ne s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj) v tem primeru ne ugotavlja.
Zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja se priložijo:
– dokazilo o lastništvu ali stavbni pravici,
– posnetek obstoječega stanja stavbe (tloris, prerez in dimenzije objekta, pri stavbah tudi pogled in tlorise vseh etaž z osnovnimi merami prostorov ter seznamom prostorov s površinami),
– dokazilo o plačanem komunalnem prispevku,
– dokazilo o daljšem obstoju objekta.
V tem postopku ni potrebno pridobivanje mnenj mnenjedajalcev, dokumentacije za legalizacijo po 117. členu Gradbenega zakona ni potrebno podpisovati s strani pooblaščenega arhitekta / projektanta. V skladu z 92. členom Gradbenega zakona je v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja na UE Kranj treba plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo.
Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta
GZ za te objekte terja podobno dokumentacijo kot v rednem postopku z nekaj posebnostmi (namesto celotnega projekta za pridobitev GD z načrti se med drugim zahteva posnetek obstoječega stanja, opis objekta in fotografije) in prav tako kot v rednem postopku se zahteva skladnost z vsemi relevantnimi predpisi (prostorski akti, gradbeni predpisi, predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj), prav tako se smiselno uporabljajo enake postopkovne določbe kot veljajo za redni postopek izdaje GD, če v prehodnih določbah ni drugače določeno (na primer 90 dnevni rok za izdajo odločbe, prekinitev postopka do plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo). Ključna razlika med tem izrednim postopkom legalizacije in rednim postopkom izdaje GD je v tem, da:
- GZ tej skupini objektov, če izpolnjujejo tudi druge pogoje, omogoča izdajo odločbe o legalizaciji ne samo na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja, ampak tudi na podlagi predpisov, ki so veljali v času gradnje objekta,
- z izdajo GD za objekt nastopi tudi domneva izdanega uporabnega dovoljenja.
Zato bo ta vrsta postopka omogočila legalizacijo objektov, ki bi v času njihove gradnje pridobili GD, zaradi kasnejše določitve strožjih pogojev iz prostorskih aktov ali drugih predpisov, ki so bili naknadno spremenjeni, pa je bilo to onemogočeno. GZ za te objekte izrecno omogoča tudi izognitev postopka spreminjanja prostorskega akta zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Če je boniteta kmetijskega zemljišča manjša od 40 in če občina to odobri v postopku lokacijske preveritve, lahko takšen objekt ne glede na (ne)skladnost s prostorskim aktom brez predhodnega postopka njegovega spreminjanja dobi odločbo o legalizaciji. Z izdajo odločbe o legalizaciji nastopi domneva, da objekt ni več nelegalen ali neskladen in da ima izdano uporabno dovoljenje.
