Kljub slabi napovedi (možnost dežja) smo danes izpeljali pohod na naš 5. cilj, Tolsti vrh. Večina se nas je zbrala na zbirnem mestu, od koder smo nato, z manj avti, krenili proti izhodišču.
Danes sta se nam “tastarim” prvič pridružila še dva nova pohodnika, ki sta res super in se je znova potrdil rek, da v gorah ni zoprnih ljudi in nergačev 🙂
Ko smo se vsi spoznali in opremili, smo okoli pol sedmih štartali iz izhodišča, ki je bilo tokrat na parkirišču pod bolnico Golnik. Pot nas je vodila mimo bolnice proti naselju Gozd, kjer je na naše presenečenje, pot bila v boljšem stanju, kot smo pričakovali, glede na to, da je bilo zadnje čase precej “mokro” vreme.
Malo pred naseljem Gozd smo se ustavili na razgledni točki, ki je še nudila razglede v dolino. Od razgledne točke smo krenili naprej proti naselju Gozd. Nad naseljem smo zavili desno, kjer smo spet pričakovali precej blatni kolovoz oz. vlako, ampak je bila v dobrem stanju tako, da smo kar hitro prišli do razcepa rahlo levo, ki vodi “čez Ježo”.
Od razcepa naprej se je začela megla, ki je dopuščala razgled le nekaj 10 m. Pot po travnatih pobočjih je bila dobra, ampak megla je bila pa vedno bolj gosta. Ko smo prišli v gozd nad travnatimi pobočji, smo vstopili v mistični gozd 🙂
Malo pod vrhom, pri razpotju za dom pod Storžičem, se je megla še okrepila. Hoja od razcepa pa do vrha je kar strma in zaradi megle, smo vrh zagledali šele nekaj 10 m pod njim, kar nam je dalo še zadnji zagon, da smo ga hitro dosegli. Na vrhu je postavljena nova ograda, da ovce ne povzročajo gneče ;). Sam Tolsti vrh nam ni ponudil razgleda. V dobre pol ure smo se malo podprli in naklepetali, nakar smo odšli proti koči na Kriški gori po grebenu.Pot po grebenu je bila dobra, potrebno je bilo malo pazljivosti, ker korenine in skale drsijo, kar so nekateri izkusili tudi s padcem na zadnjo plat, ampak smo z tempom in pazljivostjo odpravili tudi to težavo.
Kakšnih 10 min pred kočo na Kriški gori smo naleteli na popolnoma nov smerokaz za vrh Vrata. Ker tega vrha še nihče ni poznal, smo se odločili raziskati ta “novi” vrh. Pot je dolga le nekaj 10 m. Na vrhu je popolnoma nova vpisna knjiga in žig. Mi smo se vpisali v knjigo od št. 4 dalje. Kot smo kasneje izvedeli v koči, so skrinjico, knjigo in žig postavili šele včeraj tako, da če sklepamo, da so se prvi vpisali ti trije, ki so postavljali to, smo bili mi prvi “uradni” obiskovalci na vrhu Vrata, kar je zgodovinsko! 🙂
Po obisku vrha Vrata smo odšli naprej proti koči na Kriški gori, kjer smo se okrepčali z domačimi jedmi, čajem in kavo.
Med sestopom do izhodišča nas je na poti celo pozdravilo sonce tako, da smo bili hitro na parkirišču. Povzetek celotnega dne je lahko le pozitiven, pač razgledov ni bilo, ampak družba je bila čudovita kot vedno, kondicija se pa lepo nabira vsem, za obisk očaka.
Čez 14 dni pa na naslednji skupni cilj to je Veliki vrh (Košuta).
