Gorenjski operativno komunikacijski center je v zadnjih 24 urah sprejel:
- 3 obvestila o prometnih nesrečah;
- 1 kršitev predpisov o varstvu javnega reda in miru v zasebnem prostoru;
- s področja kriminalitete pa naznanilo sumov kaznivih dejanj tatvina, poškodovanje tuje stvari in lahka telesna poškodba:
- v Tupaličah je bilo iz tovornega vozila odtujeno gorivo,
- na Gosposvetski ulici so bile z vozila odtujene registrske tablice,
- na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah so bila poškodovana vrata na objektu,
- lahke telesne poškodbe pa so škofjeloški policisti obravnavali po sporu med dvema osebama.
Umrl je povzročitelj prometne nesreče, ki je 11. aprila popoldan na območju Žirov zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasproti vozeči kombi. Voznik ni uporabljal varnostnega pasu in ga je takrat vrglo iz vozila. Zaradi posledic nesreče je kasneje umrl v zdravstveni ustanovi. Gre za peto letošnjo smrtno žrtev na gorenjskih cestah. Trije umrli so bili povzročitelji nesreč (kolesar v Kranju, voznik tovornega vozila na Hrušici, voznik v Žireh).
Danes se na območju Radovne nadaljuje iskanje pogrešanega Kunilo Borisa z območja Policijske uprave Ljubljana. Včeraj so policisti z gorskimi reševalci, gasilci in vodniki psov pregledali območje, potapljač jamarske reševalne službe pa je pregledal jezero Kreda,
kjer je bilo najdeno njegovo vozilo.
Od danes do 31. maja 2019 bo potekala akcija za večjo varnost kolesarjev
V tem času bomo policisti poostreno nadzirali tako kolesarje kot tudi druge udeležence v prometu. Cilj akcije je omogočiti varno kolesarjenje na javnih cestnih površinah v Sloveniji, zmanjšati število umrlih in hudo telesno poškodovanih kolesarjev ter povečati uporabo čelade.
Kolesarji v segmentu prometnih nesreč na Gorenjskem v zadnjih petih letih (od 2014 do 2018) predstavljajo kar okoli 8 odstotni delež. V tem času so bili udeleženi v 687 prometnih nesrečah, ki so se večinoma zgodile v naseljih (517 nesreč), umrlo je 8 kolesarjev. Najmanj nesreč z njihovo udeležbo se je zgodilo v Kranjski Gori (36), največ v Kranju (278). V letošnjem letu je bilo nesreč z udeležbo kolesarjev 19, umrl je eden. Skupno se je od leta 2014 na Gorenjskem do danes tako zgodilo 706 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, umrlo pa jih je 9.
Najbolj izpostavljene in nevarne ceste so mestna središča zaradi križanj prometnih površin in gostega prometa ter ceste zunaj naselij zaradi višjih hitrosti. Določeno tveganje predstavljajo tudi makadamske ceste, kjer je kolo bistveno manj stabilno kot na asfaltni površini.
Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi:
- vožnje preblizu roba vozišča ali po nasprotni polovici, v določenih primerih tudi v kombinaciji z alkoholom
- neupoštevanja pravil o prednosti
- hitrosti, ki je ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih z večjim naklonom.
V nevarnost se kolesarji sami spravljajo tudi z vožnjo po dva ali celo po trije vzporedno ali v daljši koloni brez presledka. Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča. Vožnja kolesarjev po cesti eden ob drugem je pa prepovedana, razen v primeru treningov pod licenco kolesarske zveze v skladu s predpisi. Take vožnje se velikokrat poslužujejo predvsem posamezni entuziasti in skupine, torej neprofesionalni kolesarji, in se spravljajo v nevarnost, ker zasedejo precejšen del ceste. V primeru vožnje v koloni, naj se kolesarji razdelijo v manjše skupine, med njimi pa naj bo dovolj prostora, da jih bodo ostali vozniki lahko varneje prehiteli.
Padci pa so še posledica nerodnosti, naloženih koles z raznimi vrečami, vrtnimi orodji, vožnje brez rok, izvajanja trikov, skakanja čez robnike in podobno.
Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev. Pogosto zato, ker jih vozniki spregledajo ali pa jih odvzamejo prednost. Nevarna so tudi razna tesna prehitevanja ter nepravilno ustavljena in parkirana vozila.
Ustavitev in parkiranje je med drugim prepovedano:
- na prehodu za kolesarje
- na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje
- na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu.
Kolesarji se kot povzročitelji pojavljajo v približno polovici prometnih nesreč.
Izkušnje kažejo, da je tam, kjer je več kolesarskih stez in so te ločene od ostalih prometnih površin, manj prometnih nesreč kolesarjev.
Kjer je kolesarska steza jo morajo kolesarji obvezno uporabljati, peljati morajo v pravi smeri in trezni, ker so tudi oni udeleženci v prometu. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
Zanje veljajo povsem enaka pravila tudi v drugih segmentih, npr. pravila o prednosti, prilagojena hitrost vožnje, stran in smer vožnje, prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo njihovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila – raba telefona, poslušanje muzike s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu, slušalke v ušesih, maske ipd.
Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka.
Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Kolesarji naj poskrbijo, da bodo vedno dobro vidni, ker tudi ta
element vpliva na tveganje za udeležbo v nesreči.
Čelado priporočamo vsem kolesarjem, ne glede na starost, obvezna pa je do dopolnjenega 18. leta starosti.
Vedno bolj se uveljavljajo tudi električna prevozna sredstva. Električno kolo je opremljeno z električnim motorjem, ki kolesarju pomaga pri poganjanju kolesa. Končna hitrost je omejena na 25km/h in zahteva nekoliko drugačen stil vožnje. Kolo je težje, ustavi se kasneje. Zato, preden se odpravijo na vožnjo z električnim kolesom, naj dodatno obvezno preverijo delovanje zavor na kolesu in naj ga redno servisirajo, tako kot svoja
vozila. Vožnje se morajo tudi navaditi.
V času nadzora nad kolesarji bodo policisti pozorni tudi na uporabo skirojev, električnih dvokoles, t.i. segwayev in podobnih prevoznih sredstev, ki se lahko uporabljajo samo tam, kjer lahko hodijo tudi pešci, torej skupaj z njimi, pri čemer naj bodo oni tisti, ki se umikajo mimoidočim in ne pešci. Te naprave lahko uporabljajo na pločnikih, poteh za
pešce, kolesarskih poteh, na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, vendar ne smejo iti hitreje kot se gibljejo pešci, torej približno 5 km/h, kakršna je hitrost gibanja pešcev.
Nekatere kršitve kolesarjev z globami:
- Povzročitev nesreče zaradi neprilagojene hitrosti vožnje: 40 eurov
- Vožnja pod vplivom alkohola od 300 do 1.200 eurov
- Uporaba naprav in opreme, ki zmanjšujejo njihovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, torej telefoni, slušalke itd.: 40 eurov
- Če ne vozi po cesti ali delu ceste, ki mu je namenjena: 40 eurov
- Neupoštevanje luči na semaforju: od 160 do 250 eurov
- Nepravilno prehitevanje: 80 eurov
- Izsiljevanje prednosti: 80 eurov
- Če niso uporabljeni ustrezni žarometi na kolesu: 40 eurov
- Vožnja po dva ali več vzporedno v nasprotju z 94. členom Zakona o pravilih cestnega prometa: 80 eurov.
- Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado: 120
eurov.
