Ivo Bajec se je rodil 19.08.1961 v Kranju, svojo mladost pa je preživel v družinski hiši v Britofu pri Kranju. Že kot šolar je začel smučati pri smučarskem klubu Triglav Kranj in eno sezono pri smučarskem klubu Tržič. Njegovi disciplini sta bili slalom in veleslalom, kjer je bil precej uspešen, kar dokazujejo priznanja in pokali iz tistih časov. Ker nas je zanimalo še več, nam je odgovoril na nekaj dodatnih vprašanj.
S smuči ste odšli na morje in postali poročnik ladje. Kam vse vas je vodila pot?
Res je. Najprej sem dokončal pomorsko šolo v Piranu in se zaposlil pri Slovenskem ladjarju kot navigator. Opravil sem kar nekaj potovanj na liniji preko Sredozemskega morja in naprej za zahodno Afriko do Južnoafriške republike in enkrat celo po reki Kongo navzgor.
Kako to, da niste ostali v tem poklicu?
Prišla je kriza v pomorstvu in potrebno se je bilo odločiti ali grem s trebuhom za kruhom k tujim ladjarjem ali pa si poiščem službo nekje na kopnem. Takrat se mi je zdela idealna zamenjava za ladjo železnica in nasploh prevoz po železniških tirih. Vedno me je zanimala logistika.
Zaposlen sem v podjetju SŽ – Tovorni promet d.o.o.. Koordiniram delo proizvodnje – logistike od mejnega prehoda Jesenice preko Ljubljane, ranžirne postaje Ljubljana Zalog, do mejnega prehoda Dobova. Danes uspešno vodim 542 zaposlenih, s katerimi skrbimo za logistiko 10. koridorja Slovenskih železnic. Na ranžirni postaji Ljubljana Zalog, predelujemo in sestavljamo vlake za smeri Koper, Avstrija, Nemčija, Hrvaška in Madžarska. Iz postaje Zalog pa tudi oskrbujemo vse ind. tire – v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, na Dolenskem, Kočevju itd…
Zdi sem, da ste s popotovanje povezani na vseh področjih svojega življenja, saj tudi v prostem času veliko potujete. Imate motor, torej ste biker?
Ne vem če sem pravi biker. Motorno kolo mi pomeni prevozno sredstvo, s katerim si vsako leto z ženo privoščiva eno daljše potovanje. Tako sva si ogledala skoraj vso Evropo od Nordkappa do juga Turčije, od Španije do Črnega morja.
S svojo družino ste vse življenje preživeli v Mestni občini Kranj. Vaš oče je bil ugleden gradbenik in zdi se, da je del tega izročila prenesel na vaše otroke?
Moj oče je bil gradbeni tehnik in v tistih časih je s takšnim poklicem lahko risal načrte in seveda tudi »zidal«. 20 let je bil predsednik krajevne skupnosti Britof in tukaj je bilo potrebno marsikaj narisati in potem tudi pozidati. Prizidek vrtca v Predosljah, asfaltiranje cest v Britofu, obnova temeljev vaške cerkve itd..
Hči je pred kratkim uspešno končala fakulteto za Arhitekturo v Mariboru in ima mogoče res kakšne gene po starem očetu.
Na uho mi je prišlo, da ste že dedek?
Seveda. Ponosen sem na dve prečudoviti deklici, Nika 3 leta in Leja 3 mesece, ki sta se rodili v družinici sina in snahe, ki pa živita v Kranju v svojem stanovanju.
Vam ob vsem tem še ostane kaj časa za hobije?
Bolj sprostitev kot hobi mi predstavljata vrtiček in sadovnjak, kjer poskrbim za samooskrbo. Posebno veselje pa mi predstavlja gojenje rastlin, ki jim Gorenjska ni domovina in prijazno okolje: asimina, nashi, kaki, fige, kivi, goji jagode, aronija, ameriške in sibirske borovnice in še marsikaj bi se našlo. Z veseljem se udeležujem izobraževanj o samooskrbi in pridelavi naravne hrane, kar še potrjuje moje prepričanje in mojo podporo lokalni oskrbi z zdravo pridelano hrano.
Športnik, pomorščak, biker… svetovni popotnik. Kaj ste se naučili na vseh teh potovanjih po svetu?
Povsod je lepo, doma v Sloveniji predvsem na Gorenjskem pa je najlepše.
